Pritožnika, Franka Makovac in Michael Latin, sta pritožbo na ESČP vložila leta 2023, potem ko sta v Sloveniji izčrpala vsa pravna sredstva proti globam zaradi prekrškov v delu Piranskega zaliva, ki je v skladu z arbitražno razsodbo iz leta 2017 pripadel Sloveniji. Hrvaška te razsodbe sicer ne priznava.
Slovenska pomorska policija je leta 2018 Makovac oglobila zaradi nedovoljenega vstopa v državo s plovilom. Latina pa je leta 2020 oglobil inšpektorat, pristojen za ribištvo, ker je inšpektorju preprečil dostop do svojega plovila in ker ni imel ustreznega dovoljenja za ribolov v slovenskih vodah.

Ribiča trdita, da jima je bila kršena pravica do poštenega sojenja, ki jo zagotavlja 6. člen evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Vztrajata, da z določenimi dokazi v postopkih nista bila seznanjena, zaradi česar nista mogla učinkovito pripraviti svoje obrambe. Prav tako opozarjata, da jima ni bila omogočena ustna obravnava in da nista imela možnosti zaslišati priče proti oz. v svojo korist, je razvidno iz opisa zadeve na spletni strani ESČP.
Njuni pritožbi po navedbah ESČP sodita v skupino več kot 800 sorodnih pritožb, vloženih proti Sloveniji.
Na ESČP so se v preteklosti pritožili tudi slovenski ribiči, ki so jim kazni za ribolov v Piranskem zalivu izdali hrvaški organi. Sodišče je leta 2024 v primeru treh slovenskih ribičev, ki so trdili, da jim je Hrvaška kršila 7. člen evropske konvencije, po katerem posameznik ne more biti kaznovan, če za to ne obstaja pravna podlaga, odločilo, da njihova pritožba ni dopustna.
Koprsko okrajno sodišče bo spoštovalo sodbo ESČP
Koprsko okrajno sodišče bo spoštovalo odločitev Evropska sodišča za človekove pravice (ESČP), je v odzivu sporočilo vrhovno sodišče.
"V delu, ki se nanaša na stranko Makovac, odločitev sodišča pozdravljamo," so danes v odzivu na sodbo ESČP sporočili z vrhovnega sodišča. Dodali so, da bo koprsko okrajno sodišče odločitev ESČP glede ribiča Latina spoštovalo.
Slovenska sodišča "v postopkih reševanja zahtev za sodno varstvo spoštujejo pravico kršiteljev do poštenega sojenja iz prvega in tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic ter tudi relevantno prakso Ustavnega sodišča RS in Evropskega sodišča za človekove pravice," je zagotovilo vrhovno sodišče.
Ob tem je pojasnilo, da je od arbitražne razsodbe leta 2017 do konca letošnjega septembra koprsko okrajno sodišče, ki da je edino pristojno za reševanje tovrstnih zadev, odločilo o 3345 zadevah, povezanih s prekrškovnimi postopki zoper hrvaške ribiče. Nerešenih je nekaj več kot 100 zadev iz lanskega in letošnjega leta, nove zadeve pa še vedno prihajajo.
Vrhovno sodišče je opozorilo, "da veliko število tovrstnih prekrškovnih zadev in ponavljajoče izrekanje glob terja ureditev na ravni, ki presega sodni sistem".
Hrvaški ribiči, ki so se znašli v prekrškovnih postopkih, po navedbah vrhovnega sodišča, niso zanikali, da so se v času nadzora s strani pooblaščene uradne osebe nahajali na morju, temveč so izpodbijali način, na katerega so organi ugotovili njihovo identiteto. Poleg tega so zatrjevali, da so bili prepričani, da lovijo v hrvaških vodah. Toda njihove navedbe po presoji okrajnega sodišča "niso odpirale vprašanj, za razjasnitev katerih bi bila potrebna ustna izvedba dokazov. Višje sodišče je v večini pritožbenih postopkov tej presoji pritrdilo", je zapisalo vrhovno sodišče.
V 11 zadevah pa je višje sodišče razveljavilo odločitev okrajnega, zato je slednje nato razpisalo naroke za zaslišanje kršiteljev in prič. "Hrvaški ribiči se kljub pravilno vročenim vabilom narokov niso udeležili niti niso opravičili svojih izostankov," je še pojasnilo vrhovno sodišče.

Odzvalo se je tudi ministrstvo
Na Ministrstvu za pravosodje poudarjajo, da je ESČP v zadevi dveh hrvaških ribičev kršitev pravice do poštenega sojenja ugotovilo le v primeru Latina, ne pa tudi Makovac. Pri Latinu je presodilo, da bi moralo slovensko sodišče izvesti zaslišanje oziroma javno obravnavo, saj fotografija ni omogočala prepoznave oseb, njegova identiteta pa je temeljila na osebni zaznavi ribiškega inšpektorja in nekonkretiziranih objavah na družbenih omrežjih. Pri Makovac je bila obsodba podprta tudi s fotografijami prepoznavnih oseb, ki jih je imela možnost izpodbijati.
Ministrstvo izpostavlja, da ESČP ni ugotovilo sistemske pomanjkljivosti slovenskih prekrškovnih postopkov, čeprav je bilo vloženih več kot 800 podobnih pritožb hrvaških ribičev glede več kot 1000 postopkov. Sodišče je obenem opozorilo, da bo vprašanje ustnih obravnav in zaslišanj spremljalo tudi pri morebitnih prihodnjih pritožbah.
Pritožbi glede zatrjevane kršitve načela, da ni kazni brez zakona, je ESČP že v predhodnem preizkusu razglasilo za nedopustni. Na ministrstvu zato poudarjajo, da odločitev ne vpliva na veljavnost arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško na morju in ne spreminja stanja na terenu.
Latinu ESČP ni prisodilo odškodnine, saj je presodilo, da ugotovitev kršitve pomeni zadostno pravično zadoščenje. Kot možnost za izvršitev sodbe je navedlo zahtevo za varstvo zakonitosti pri Vrhovnem sodišču. Ministrstvo bo sodbo zdaj natančno preučilo ter določilo potrebne individualne in splošne ukrepe za njeno izvršitev. Slovenija ima trenutno v postopku izvrševanja šest dokončnih sodb ESČP.


































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.