Kot poroča portal Defense News, je ta teden na postavitev čakalo sedem betonskih bunkerjev, ki naj bi že kmalu stali na rusko-estonski meji. Do konca leta naj bi se njihovo število povečalo na 28, od katerih naj bi bil le eden postavljen na zasebnem zemljišču, ostali pa na državnem.
Znotraj prve faze naj bi sicer skupaj postavili 600 bunkerjev, je povedal tiskovni predstavnik estonskega centra za obrambne naložbe Krismar Rosin. A časovnica za izgradnjo je po njegovih besedah trenutno še vedno negotova.
Vsak izmed prvih 28 bunkerjev meri približno 35 kvadratnih metrov, zasnovani pa so tako, da prenesejo tudi 152-milimetrske topniške granate. Predstavljajo del večplastnega obrambnega sistema, namenjenega zaustavitvi morebitne ruske invazije. Vse bodeče žice in ovire so bile že dostavljene in shranjene na vnaprej določenih območjih, kjer čakajo na namestitev, če se bo za to pojavila potreba, je dejal.
Začetek izgradnje betonskih zatočišč sicer prihaja z enoletno zamudo, ki je posledica zapletov pri javnih naročilih. Kot je pojasnil Rosin, je začetni razpis za bunkerje presegel zakonsko določene omejitve stroškov, ker gradbena podjetja niso mogla natančno oceniti izzivov pri namestitvi, ne da bi poznala natančne lokacije.
"Ker niso vedela, ali bo teren močvirnat, gozdni oz. kakšen je dostop, so podjetja ponudila zelo različne ponudbe," je dejal.
Estonski uradniki so težavo rešili tako, da so se vrnili na pilotni program z 28 bunkerji in ponudnikom razkrili približne lokacije, da bi dobili bolj realistične ocene stroškov. Izgradnja preostalih 572 bunkerjev naj bi bila ponujena na razpis do konca leta.
Projekt se ob tem sooča tudi z izzivi koordinacije, ki zahtevajo odobritev več deležnikov, vključno z estonskimi obrambnimi silami, policijo in mejno stražo, občinami in zasebnimi lastniki zemljišč. Ob tem pa je treba upoštevati tudi okoljske in varnostne predpise. "Gradimo ga v mirnodobnem času, kar pomeni, da moramo upoštevati mirnodobno zakonodajo," je poudaril Rosin.
Kljub zaostankom Estonija pri dejanski izvedbi po njegovih besedah ostaja pred Latvijo in Litvo. Vse tri države so napovedale usklajen projekt Baltske obrambne črte, vendar svoje nacionalne dele izvajajo neodvisno na podlagi različnih ocen terena in groženj, čeprav sodelujejo pri konceptih in izmenjavi znanja.
