Etiopija krepi vojsko z ruskim orožjem, napetosti z Eritrejo naraščajo

Dobava orožja prihaja v času ponovnih spopadov v etiopski pokrajini Tigraj, upora v Amhari in naraščajočih napetosti s sosednjo Eritrejo.

Etiopski premier Abiy Ahmed je dogovor napovedal med dvodnevnim vrhom Rusija–Afrika v Moskvi. "Cenim prijateljske odnose med Rusijo in Etiopijo," je ob tem dejal ruski predsednik Vladimir Putin in poudaril sodelovanje držav v mednarodnih zadevah.

Po besedah analitikov za Al Jazeero bodo nova letala razširila zmogljivosti etiopskih zračnih sil, sistemi S-400 pa bodo vojski pomagali pri obrambi pred zračnimi napadi. Uporabni bi bili lahko tudi v morebitnem konfliktu z Eritrejo, ki ima omejene zmogljivosti bojnega letalstva in uporablja brezpilotne letalnike. Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da lahko tudi sodobne sisteme zračne obrambe preobremenijo številni majhni in cenovno dostopni droni.

Vojaško sodelovanje med Rusijo in Etiopijo ima korenine že v obdobju hladne vojne, ko je Sovjetska zveza podpirala takratno etiopsko komunistično vlado. Današnje partnerstvo temelji na dobavi orožja, vojaškem usposabljanju, izmenjavi znanja in tehnološkem sodelovanju.

Za Moskvo je prodaja orožja pomemben vir prihodkov, hkrati pa ji omogoča ohranjanje tesnih odnosov z državami, ki potrebujejo tudi servisiranje opreme, usposabljanje in nadomestne dele.

Sodelovanje presega obrambno področje. Abiy in Putin sta se pogovarjala tudi o jedrski energiji, zdravstvu, trgovini, kmetijstvu, industriji in izobraževanju. Po navedbah ruskega predsednika je blagovna menjava med državama v prvih devetih mesecih leta presegla 1,3 milijarde dolarjev (približno 1,16 milijarde evrov), kar je več kot dvakrat toliko kot v celotnem letu 2025.

Kljub tesnejšim odnosom z Moskvo Etiopija ne obrača hrbta Zahodu. Po oceni analitikov skuša predvsem razširiti možnosti sodelovanja z različnimi partnerji in izkoristiti geopolitično tekmovanje za vpliv na afriški celini. Pomembno vlogo v državi imata namreč tudi Kitajska in ZDA.

Po podatkih Stockholmskega mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (SIPRI) je Rusija v obdobju 2021–2025 predstavljala 15 odstotkov afriškega uvoza glavnega konvencionalnega orožja. Pred njo sta bili ZDA z 19 odstotki in Kitajska s 17 odstotki.

Dobava orožja prihaja v obdobju zaostrenih varnostnih razmer v Etiopiji. Spopadi med zvezno vojsko in silami v Tigraju so se konec septembra okrepili, s čimer je bilo ogroženo mirovno premirje iz Pretorie iz novembra 2022, ki je končalo dve leti uničujoče vojne.

Obe strani se medsebojno obtožujeta odgovornosti za novo nasilje. Napetosti je dodatno zaostrila ustanovitev zavezništva sedmih skupin, ki si prizadevajo za strmoglavljenje Abijeve vlade in vzpostavitev prehodne uprave.

V začetku oktobra so v prestolnico Tigraja Mekele vstopile vladne in zavezniške sile, potem ko so se borci Tigrajske ljudske osvobodilne fronte (TPLF) umaknili. Osrednja vlada je nato vzpostavila šestmesečno začasno upravo, vendar so uporniški poveljniki napovedali nadaljevanje bojev.

Abiy je ob napovedi dobave dejal, da bo nova oprema Etiopiji omogočila učinkovitejše odvračanje morebitne agresije. Analitiki pa za Al Jazeero ob tem opozarjajo, da je etiopska vojska letala uporabljala tudi v preteklih spopadih, ni pa mogoče z gotovostjo trditi, da so najnovejši nakupi neposreden odziv na trenutno dogajanje na bojiščih. Pogajanja o dobavi so se namreč začela že pred nedavnimi zaostritvami.