'EU bo pokrila finančne potrebe Ukrajine za prihodnji dve leti'

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v razpravi z evroposlanci o oktobrskem vrhu EU pozdravila zavezo voditeljev članic, da bo Unija pokrila finančne potrebe Ukrajine za leti 2026 in 2027, ki znašajo okoli 60 milijard dolarjev.

"Jasno je, da bomo to storili in da bomo pokrili finančne potrebe Ukrajine za prihodnji dve leti," je zagotovila. Zato po njenih besedah zdaj z Belgijo, kjer je shranjena večina od okoli 200 milijard evrov v okviru sankcij zamrznjenega ruskega premoženja, in vsemi drugimi državami članicami razpravljajo o možnostih, kako zagotoviti sredstva za finančno podporo Kijevu. K pripravi možnosti so komisijo pozvali tudi voditelji članic.

Po besedah von der Leynove obstajajo tri možnosti. Prva je, da bi se na kapitalskih trgih zadolžila EU, druga pa, da bi se na kapitalskih trgih zadolžile države članice. Tretja možnost je uporaba zamrznjenega ruskega premoženja za posojilo Ukrajini. Tega bi Ukrajina vrnila, če bi ji Rusija povrnila vojno škodo, je povedala predsednica komisije.

"To je najbolj učinkovit način za ohranitev obrambe Ukrajine in njenega gospodarstva. To pa je tudi najbolj jasen način, da bo Rusija razumela, da čas ni na njeni strani," je o tretji možnosti dejala predsednica komisije.

Ob tem je napovedala, da bo Evropska komisija še danes Kijevu izplačala nadaljnjih šest milijard evrov pomoči.

O možnostih za nadaljnjo finančno podporo, ki jih Bruselj še pripravlja, bodo voditelji znova razpravljali na decembrskem vrhu EU, ko naj bi tudi sprejeli odločitev. Že danes pa imajo to temo na dnevnem redu finančni ministri držav članic.

"Slovenija je za zdaj - tako kot večina evropskih držav - na stališču, da je pripravljena dati tudi nacionalne garancije," je glede novega posojila Ukrajini, za financiranje katerega bi uporabili v okviru sankcij zamrznjeno rusko premoženje, povedal finančni minister Klemen Boštjančič.

Izhodišča za posojilo, ki jih je Evropska komisija predstavila konec septembra, namreč predvidevajo, da bi morale za posojilo jamčiti države članice. Ukrajina bi ga sicer odplačala šele, ko bi ji Rusija povrnila vojno škodo.

Boštjančič je ob tem pojasnil, da bi nacionalna poroštva za države članice predstavljala pogojne obveznosti. "Ravno zato, da to na koncu ne bi vplivalo na naš proračun, je tako pomembno, da je to narejeno po mednarodnih pravnih standardih. To se torej ne more obravnavati kot zaplemba premoženja, ampak se bo to vprašanje reševalo v okviru pogajanj o mirovnem sporazumu," je poudaril.

Da je posojilo vzpostavljeno na pravno ustrezen način, je po ministrovih besedah pomembno tudi zato, da Rusija ne bi mogla poseči po premoženju evropskih družb, ki še vedno delujejo tam. Slovenija je pri tem še posebej previdna predvsem zaradi farmacevtske družbe Krka, ki je močno prisotna na ruskem trgu, je povedal.