Dan Jorgensen je v pismu državam članicam EU, v katerega je vpogled pridobila francoska tiskovna agencija AFP, opozoril na "znaten vpliv" vojne na Bližnjem vzhodu na svetovne energetske trge.
Evropska komisija v tej luči predlaga članicam EU, da izkoristijo "fleksibilnosti", ki jih dopušča evropska zakonodaja, in zaloge plina v skladiščih pred prihodnjo zimo napolnijo do 80 namesto 90 odstotkov, kar bi bila običajno zahtevana raven, da bi s tem "pomirile akterje na trgu".
"Nedavni dogodki kažejo, da bo morda potrebnega več časa, da se katarska proizvodnja utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) vrne na raven, ki je bila značilna pred krizo," je zapisal komisar.
Razmere na energetskih trgih je namreč dodatno pretreslo dogajanje v zadnjih dneh, potem ko je Izrael v sredo napadel iranske objekte na plinskem polju South Pars - iranskem delu največjega plinskega polja na svetu, ki ga skupaj upravljata Iran in Katar.
V odgovor na napade je Iran napadel glavni katarski obrat za LNG v industrijski coni Ras Lafan na severu države, katarski uradniki pa so kmalu zatem poročali o obsežni škodi na plinskih objektih.
Iranski napadi so onesposobili 17 odstotkov celotne zmogljivosti Katarja na področju izvoza LNG, kar naj bi povzročilo izgubo letnih prihodkov v višini približno 20 milijard dolarjev in ogrozilo oskrbo Evrope in Azije, je v četrtek v izjavi za agencijo Reuters ocenil izvršni direktor podjetja QatarEnergy in državni minister za energijo Saad al Kaabi.
"Oskrba EU je v tej fazi še vedno razmeroma varna, saj je njena odvisnost od uvoza s tega območja omejena," je sporočil Jorgensen in dodal, da so ladje z LNG prečkale Hormuško ožino še pred izbruhom vojne, ki je skoraj popolnoma ohromila promet prek te ključne pomorske poti.
Ob tem je sicer opozoril, da bi Evropa kot neto uvoznik energentov lahko kljub temu utrpela posledice zaradi visokih cen in nestabilnih razmer na svetovnih trgih.
