Ursula von der Leyen bo z dansko premierko Mette Frederiksen danes najprej obiskala Ferske otoke, jutri pa se bosta odpravili na Grenlandijo. Prva bo v glavnem mestu Nuuk odprla novo pisarno Evropske komisije.
Obisk danskega avtonomnega ozemlja ni naključen. Evropska unija skuša pospešiti t. i. zeleni prehod, Grenlandija pa je bogata s surovinami, ki jih EU potrebuje. Gre za nekatere redke zemeljske elemente in kovine."Do nekaterih teh materialov nimamo dostopa. Zato je ključnega pomena imeti partnerje, ki lahko predelujejo, proizvajajo in pridobivajo te kritične surovine," je povedal svetovalec von der Leynove za trgovino in mednarodna partnerstva Toas Baert.
Kot je pojasnil, je na Grenlandiji približno 27 od 34 iskanih surovin, ki jih je EU opredelila kot kritične oz. strateške. Gre za ogromen potencial, ne vedo pa še, kako ga uresničiti."Še vedno smo v dokaj zgodnji fazi, ko gre za raziskovanje in naložbe, ki so potrebne," je dodal za Guardian.
Grenlandska vlada je v odzivu kasneje pojasnila. da nimajo 27, ampak 25 ključnih surovin, kar pa je še vedno velika številka.
Evropska komisija sicer poudarja, da bo sodelovanje potekalo v duhu "spoštovanja" in da bo EU na ozemlje prinesla znanje in ustvarila dodano vrednost za Grenlandce. "Tudi če niste del Evropske unije, ste del Evrope," sporoča Baert.
Naaja H. Nathanielsen, grenlandska ministrica za gospodarstvo, trgovino in surovine, je povedala, da bo novi urad Evropske komisije v Nuuku služil kot "lokalna platforma za čezatlantsko sodelovanje med Evropsko unijo in Grenlandijo ter bo gradil na že obstoječih odnosih".
Po njenih besedah sporazum o sodelovanju pri pridobivanju mineralov koristi obema stranema. Razvoj tega sektorja namreč zahteva znaten kapital in dolgoročne naložbe, za kar Grenlandci nimajo dovolj sredstev. "Razvoj rudnikov in izvoz mineralov je seveda pomembno vprašanje za diverzifikacijo grenlandskega gospodarstva," je poudarila.
Na Grenlandiji se sicer v zadnjem času krepijo prizadevanja za neodvisnost od Danske. Nekaj več kot 140 žensk je v začetku meseca zaradi neprostovoljne kontracepcije vložilo tožbo proti Danski. Od države zahtevajo odškodnine, ker so jim v 60. in 70. letih preteklega stoletja vstavili maternični vložek brez njihove vednosti ali soglasja. Vsega skupaj naj bi kampanja takratnih danskih oblasti prizadela več tisoč žensk, podatki pa kažejo, da se je število rojstev v nekaj letih prepolovilo.
KOMENTARJI (126)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.