Tujina

Ministri EU pozvali k financiranju ograj na mejah z evropskimi sredstvi

Bruselj / Luxembourg, 08. 10. 2021 13.22 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
STA, M.P.
Komentarji
0

Notranji ministri EU so v Luksemburgu razpravljali o migracijskih izzivih v senci novih posnetkov, ki prikazujejo nasilje nad migranti na zunanjih mejah. Ob tem se je znova razplamtela ostra razprava o pravem ravnotežju med obrambo vrednot in zaščito meje. Dvanajst članic je pozvalo k financiranju ograj na mejah z evropskimi sredstvi; čeprav med njimi Slovenije ni, pa je slovenski notranji minister Aleš Hojs pismo dvanajsterice podprl.

Razprava v Luksemburgu je potekala v senci novih posnetkov, ki prikazujejo nasilje policistov nad migranti na Hrvaškem in v Grčiji, ki so jih v Evropski komisiji označili za "šokantne", ob tem pa pozvali k temeljiti preiskavi, saj da vse kaže na orkestrirano nasilje na zunanjih mejah EU in tudi zlorabe evropskih sredstev.

Evropski parlament
Evropski parlament FOTO: Dreamstime

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, ki je v četrtek govorila z notranjima ministroma Hrvaške in Grčije, je ob prihodu na zasedanje ocenila, da je Hrvaška položaj vzela zelo resno, da je bil minister šokiran in da ukrepajo pravilno. 

Manj zadovoljna pa je bila z odzivom Grčije. Poudarila je, da tudi od Aten pričakuje enako držo, torej preiskavo nasilja. "Zavarovati moramo zunanjo mejo, a tudi naše vrednote, vladavino prava in temeljne pravice," je izpostavila. Ob tem je znova opozorila, da nasilje nad migranti škodi ugledu EU. Grški notranji minister Notis Mitarakis pa je ob prihodu zatrdil, da bodo grške oblasti domnevno nasilje vsekakor preiskale, in poudaril, da Grčija varuje svoje meje v skladu z evropskim pravnim redom. Ob tem pa je treba po njegovih besedah zagotoviti, da "tihotapci ne bodo imeli koristi od vrednot EU".

Nove posnetke o nasilju nad migranti je komentiral tudi slovenski minister Aleš Hojs, ki je izpostavil, da notranji ministri morajo varovati meje. V primeru dileme nasilno vračanje ali postavitev ograje bi vsekakor izbral postavitev ograje, je poudaril Hojs ter dodal, da sta ministra Hrvaške in Grčije sporočila, da bodo incidente preiskali .

Vprašanje obveznega premeščanja migrantov med članicami še vedno jedro spora

Ministri so pod vodstvom slovenskega ministra kot predsedujočega tej sestavi Sveta EU sicer razpravljali o izzivih obravnave migrantov na mejah v luči predlagane uredbe za pregled prebežnikov z neurejenim statusom v okviru novega migracijskega pakta, ki je v slepi ulici.

Vprašanje je, ali bi lahko Unija to uredbo sprejela ločeno od preostalih, bolj spornih delov zajetnega migracijskega svežnja. Po neuradnih navedbah je to malo verjetno, saj naj bi sredozemske in višegrajske države vztrajale pri paketni obravnavi. To je potrdil grški notranji minister, ki je poudaril, da sredozemske države želijo dogovor o celotnem paketu, saj je večji problem kot obravnava na mejah vprašanje, kaj storiti z migranti, ki pridejo v državo. Članice doslej še niso pokazale, da bi bile pripravljene deliti odgovornost, je opozoril.

To vprašanje obveznega premeščanja migrantov med članicami je še vedno jedro spora v razpravi o prenovi evropskih migracijskih pravil. Nekatere države, med njimi višegrajska četverica in Slovenija, temu nasprotujejo, sredozemske članice, ki so pod največjimi migracijskimi pritiski, pa vztrajajo pri tem.

Že tako zahtevno spoprijemanje z nezakonitimi migracijami v Unijo je to poletje še dodatno otežilo ravnanje beloruskih oblasti, ki so zaradi evropskih sankcij proti Minsku začele spodbujati migracije čez svoje ozemlje v Unijo.

Med najbolj prizadetimi članicami je bila Litva. Litovska notranja ministrica Agne Bilotaite je ob prihodu izpostavila, da pri tem ne gre le za nezakonite migracije, temveč za hibridni napad na Litvo in celotno EU, zato je skupina članic v skupnem pismu pozvala k spremembam evropske zakonodaje.

Notranji ministri pozvali k financiranju ograj na mejah, Hojs pismo podprl

Notranji ministri dvanajstih članic – poleg Litve so podpisnice še Avstrija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Grčija, Madžarska, Latvija, Poljska in Slovaška – so v pismu pozvali, naj bo z evropskimi sredstvi mogoče prednostno financirati tudi postavljanje ograj ali drugih ovir na mejah.

"Zdi se, da so fizične ovire učinkovit ukrep za zaščito meje, ki služi interesu celotne EU, ne samo članicam prvega vstopa," piše v pismu, ki so ga poslali Evropski komisiji. Ta je doslej vztrajala, da pregrad na mejah z evropskim denarjem ni mogoče graditi.

Podpisniki so pozvali tudi k drugim spremembam, ki bi zagotovile učinkovito spoprijemanje s hibridnimi napadi in zlorabami migrantov v politične namene. 

Hojs podprl pismo 12 članic EU s pozivom k financiranju ograj na mejah z evropskim denarjem.
Hojs podprl pismo 12 članic EU s pozivom k financiranju ograj na mejah z evropskim denarjem. FOTO: Luka Kotnik

Slovenije ni med podpisnicami. Država, ki predseduje Svetu EU, se takšnim pobudam načeloma ne pridružuje, saj nastopa v vlogi nevtralne članice, ki si prizadeva za iskanje kompromisov.

Evropska komisarka za notranje zadeve je dejala, da postavljanje ograj na mejah sicer razume, a da je proti temu, da se to počne z omejenimi evropskimi sredstvi. Ob tem je dodala, da sicer razume razloge članic za postavljanje ograj na mejah in da nima ničesar proti, a da po njenem mnenju ni dobra zamisel, da se za gradnjo ograj uporablja evropski denar. Ob tem je opozorila, da so evropska sredstva za spoprijemanje z migracijskimi izzivi omejena, da ne morejo porabiti več, kot je na voljo, in da so dejansko članice v pogajanjih o evropskem proračunu oklestile ta sredstva.

Slovenije sicer ni med podpisnicami pisma. Država, ki predseduje Svetu EU, se takšnim pobudam načeloma ne pridružuje, saj nastopa v vlogi nevtralne članice, ki si prizadeva za iskanje kompromisov. A slovenski minister Hojs je pismo 12 članic podprl: "S spoštovano komisarko se v mnenjih razlikujeva. (...) Predlog podpisanih članic podpiramo," je dejal na novinarski konferenci po zasedanju notranjih ministrov unije. Spomnil je, da je tudi Slovenija del svoje meje s Hrvaško zaprla z ograjo, in napovedal, da bo s tem nadaljevala.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.