EU na Arktiki: večja prisotnost in več ledolomilcev

"Pozivamo Evropsko unijo, naj prevzame bolj strateško in proaktivno vlogo v evropskem delu Arktike," so v skupni izjavi zapisali voditelji dvanajstih evropskih držav, ki so se sestali v mestu Rovaniemi na severu Finske.

"Varnost na Arktiki je treba zagotavljati kolektivno," so po končanem evropskem vrhu o Arktiki poudarili voditelji, med njimi nemški kancler Friedrich Merz in danska premierka Mette Frederiksen, pa tudi voditelji Finske, Litve in Romunije ter predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.

Evropski voditelji so se sestali dobrega pol leta po krizi, ki so jo povzročile grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi ZDA prevzele nadzor nad Grenlandijo. To dansko avtonomno ozemlje, sicer bogato z naravnimi viri, ni del EU, spada pa v arktično regijo in je za unijo velikega pomena.

Čeprav se je Trumpov ton od začetka leta umiril, so države EU odločene povečati svojo navzočnost v arktični regiji, tudi v luči varnostnih groženj, povezanih z vojaškimi dejavnostmi Rusije in Kitajske, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V današnji izjavi so voditelji opozorili na "znatno in dolgoročno grožnjo, ki jo predstavlja Rusija", obenem pa poudarili, da ambicije Moskve za povečanje vpliva na Arktiki in njena "sovražnost do Evrope, vključno s povečanjem hibridnih dejavnosti, poudarjajo potrebo po krepitvi arktične politike EU".

Tudi predsednik Evropskega sveta Costa je v nagovoru poudaril, da je "varnost na Arktiki evropska varnost". Kot je dejal, so tri članice EU Danska, Finska in Švedska arktične države. "Ker se soočamo z novo geopolitično stvarnostjo, moramo zdaj bolj kot kdaj koli prej skupaj s partnerji oblikovati nov skupni pristop do Arktike," je povedal.

Skupna izjava tudi poudarja prizadevanja za izboljšanje nadzora in izmenjavo informacij. Obenem se podpisnice zavzemajo za povečanje naložb v prometne poti, digitalna omrežja, vojaško mobilnost in drugo infrastrukturo, tudi spričo hibridnih groženj. Na gospodarskem področju države vidijo priložnosti predvsem na področju kritičnih surovin, vesoljske tehnologije, pomorskega prometa, povezljivosti in turizma, še poroča dpa.

Evropska unija potrebuje več ledolomilcev za okrepitev prisotnosti na Arktiki, je dejala Kallasova na evropskem vrhu o tej regiji, ki je zaradi podnebnih sprememb vse bolj zanimiva za velesile.

"Glede na sedanjo situacijo in tudi na podnebne spremembe ter odpiranje pomorskih poti se strinjamo, da potrebujemo več ledolomilcev ali ladij, ki so sposobne pluti v teh zelo težkih razmerah," je na novinarski konferenci na vprašanje o morebitnem evropskem financiranju nakupa ledolomilcev, izdelanih na Finskem, kjer poteka vrh, odvrnila visoka zunanjepolitična predstavnica EU.

Na predlog finskega premierja Petterija Orpa so na vrhu govorili o tem, da bi EU morda financirala nakup teh ledolomilcev. Orpo je na isti novinarski konferenci izpostavil, da bi zmogljivosti teh ledolomilcev resnično potrebovali.

Predlog je med drugim podprl nemški kancler. Poudaril je, da vedo, da "absolutno potrebujemo ledolomilce" in da to ni vprašanje, ki zadeva samo Finsko, Norveško in Švedsko. "To je izziv za celotno Evropsko unijo, za celoten evropski kontinent," je dodal.

Voditelji dvanajstih evropskih držav, ki so se sestali na vrhu v Rovaniemiju, so sicer v skupni izjavi pozvali EU k okrepitvi vloge v arktični regiji in se zavzeli za povečanje varnosti v njej. Hkrati so izrazili željo po boljšem izkoriščanju njenega gospodarskega potenciala.

Kitajska, Rusija in ZDA že krepijo svojo navzočnost v regiji predvsem zato, da bi pridobile dostop do ogromnih zalog naravnih virov. Te postajajo vse dostopnejše, saj se zaradi podnebnih sprememb led topi, sočasno se s tem odpirajo nove pomorske poti.

Oktobra so ZDA napovedale nakup 11 ledolomilcev od Finske za ameriško obalno stražo, ki trenutno razpolaga samo s tremi tovrstnimi plovili, ki so že precej zastarela.

Rusija medtem že dolgo razpolaga z obsežno floto ledolomilcev. Moskva poskuša promovirati severovzhodni prehod ob svoji severni obali kot medcelinsko pomorsko pot, ki omogoča hitrejše povezovanje med Vzhodno Azijo in Evropo, navaja AFP.