EU načrtuje pomoč Ukrajini v višini 1,5 milijarde evrov mesečno

Voditelji so ostro obsodili tudi sabotaže na kritični infrastrukturi in beloruske oblasti pozvali k prenehanju omogočanja ruske agresije prek uporabe beloruskega ozemlja. Izrazili so tudi nadaljnjo podporo napadeni državi. Še naprej ji bodo pomagali politično, vojaško, finančno, humanitarno in tudi pri obnovi, so sporočili s kabineta predsednika vlade. 

Ukrajini v prihodnjem letu skupno 18 milijard evrov

Za Ukrajino bo v prihodnjem letu pomemben predvidljiv in stabilen pritok pomoči, je poudarila predsednica komisije Ursula von der Leyen. Država potrebuje 3 do 4 milijarde evrov mesečno, ta sredstva bi morala biti financirana s strani EU, ZDA in finančnih institucij, je dejala. 

Voditelji EU so tako danes razpravljali o 1,5 milijarde pomoči EU mesečno, kar bi Ukrajini omogočilo stabilen pritok sredstev za pomoč. Ustrezen mehanizem pa bodo, kot je napovedala, pripravili finančni ministri EU. Treba je mobilizirati humanitarno pomoč, da pomagamo Ukrajincem preživeti zimo, je tudi poudarila predsednica. 

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je na novinarski konferenci po koncu dvodnevnega vrha poudaril, da bo morala EU preučiti možnost uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za podporo in obnovo Ukrajine. Status kandidatke za članstvo v EU, ki so ga na junijskem vrhu podelili Ukrajini, je zelo pomemben, z dejanji moramo pokazati, da je to močna in verodostojna perspektiva za Ukrajino, je dejal Michel.

Voditelji so obenem obsodili neupravičeno in nesprejemljivo uporabo sile s strani iranskih oblasti proti miroljubnim protestnikom, zlasti ženskam in otrokom. Pozdravili so omejevalne ukrepe EU proti storilcem hudih kršitev človekovih pravic in pozvali Iran k spoštovanju državljanskih in političnih pravic.

Na področju zunanjih odnosov je Evropski svet razpravljal o odnosih Unije s Kitajsko ter pripravah na 27. konferenco OZN o podnebnih spremembah v Šarm el Šejku in 15. konferenco pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti v Montrealu.

Prvi dan srečanja so voditelji držav Unije dosegli dogovor o ukrepih za soočanje z energetsko draginjo. Med drugim so se zavzeli za uvedbo začasnega dinamičnega cenovnega koridorja za transakcije z zemeljskim plinom. Izkupiček pogovorov predstavlja velikanski korak naprej, je ob prihodu na drugi dan zasedanja povedal slovenski premier Robert Golob.