EU po 25 letih odobrila trgovinski sporazum z Mercosurjem

Članice EU so danes v okviru pisnega postopka odobrile podpis partnerskega sporazuma in začasnega trgovinskega sporazuma z Mercosurjem. Pri prvem gre za celovit sporazum, ki vsebuje določbe o političnem sodelovanju in trgovini, drugi pa vključuje zgolj zadeve, povezane s trgovino in naložbami.

"Po več kot 25 letih današnja odločitev predstavlja zgodovinski korak naprej pri krepitvi strateškega partnerstva EU z Mercosurjem. V časih vse večje negotovosti v svetu je ključnega pomena, da okrepimo politično sodelovanje, poglobimo gospodarske odnose in ohranimo skupno zavezanost trajnostnemu razvoju," je ob tem sporočil ciprski minister za trgovino in industrijo Michael Damianos, čigar država predseduje Svetu EU.

Dodal je, da bo dogovor ustvaril nove priložnosti za podjetja na obeh straneh, obenem pa zagotovil močne varovalke za najbolj občutljive sektorje evropskega gospodarstva ter pravičen in vzdržen okvir za trgovanje.

Podpis partnerskega in začasnega trgovinskega sporazuma bo predvidoma potekal prihodnji teden v Paragvaju. Trgovinski bo začel veljati, ko ga bo potrdil še Evropski parlament in ko bodo države Mercosurja dokončale svoje interne postopke. Partnerski sporazum EU-Mercosur pa bo začel veljati šele po tistem, ko ga bodo v skladu z nacionalnimi postopki ratificirale vse države članice unije. Takrat bo začasni trgovinski sporazum prenehal veljati.

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je danes pozvala Vlado Republike Slovenije, naj pri odločanju o trgovinskem sporazumu med EU in državami Mercosurja sporazuma ne podpre. Kmetje menijo, da niso bili ustrezno seznanjeni z ukrepi za zaščito slovenskega kmetijstva in da bi podpis sporazuma imel negativne posledice za njihov sektor.

Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek opozarja, da je Slovenija zaradi majhnih kmetij in ranljivih območij še posebej izpostavljena, zato pričakuje sklic usklajevalnega sestanka z vlado v enem tednu za zagotovitev ustrezne zaščite kmetov.

Sporazum vključuje dodatne zaščitne ukrepe za kmetijski trg, ki bi se sprožili ob prevelikem porastu uvoza iz držav Mercosurja. Te ukrepe so potrdili tudi veleposlaniki EU.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo prihodnji teden odpotovala v Paragvaj, kjer bo sporazum uradno podpisala.

Sporazum med EU in Mercosurjem naj bi po poročanju Politica vzpostavil največje območje proste trgovine na svetu s približno 700 milijoni prebivalcev. Ob carinskih pritiskih ZDA ponuja večjo predvidljivost trgovine, korist pa naj bi imeli predvsem evropski izvozni sektorji, kot so avtomobilska, letalska in strojna industrija ter kmetijski proizvodi, na primer vino in sir.

V skladu z dogovorom, sklenjenim decembra 2024, bodo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj postopoma odpravili carine na uvoz več kot 90 odstotkov blaga iz EU. Uvoznih carin med drugim ne bo več na avtomobile, stroje, zdravila, oljčno olje, čokolado ter vino in žgane pijače.

Južnoameriški kmetje pa bodo v EU med drugim lažje izvažali govedino, perutnino, svinjino, riž, med in sladkor, a bo uvoz teh dobrin pod ugodnejšimi pogoji omejen s kvotami. Obenem bo lahko Bruselj začasno zamrznil izvajanje carinskih ugodnosti za proizvod, za katerega bodo ugotovili, da obstaja grožnja resnega škodovanja evropskemu trgu.

Stalni predstavniki držav članic v Bruslju so po navedbah Sveta EU potrdili tudi načelni dogovor z Evropskim parlamentom o pravni podlagi za izvajanje te varovalke, pri čemer so pogoje za sprožitev preiskave še zaostrili.

Decembra lani doseženi dogovor med Svetom in parlamentom je namreč predvideval, da jo bodo sprožili, če bodo ugotovili, da so uvozne cene določenega proizvoda v eni ali več članicah za osem odstotkov nižje od cen enakega ali konkurenčnega proizvoda EU. Poleg tega bi moral biti izpolnjen še eden od drugih dveh pogojev, to sta več kot osemodstotno povečanje količine uvoza proizvoda pod ugodnejšimi pogoji glede na triletno povprečje in osemodstotno znižanje uvoznih cen proizvoda glede na triletno povprečje.

Zdaj so se članice strinjale, da bodo vsi trije kriteriji namesto pri osmih določeni pri petih odstotkih, kar je tudi v skladu s stališčem Evropskega parlamenta, so navedli na Svetu.

Če bo komisija v preiskavi ugotovila, da obstaja grožnja resne škode evropskemu trgu, bo začasno zamrznila izvajanje carinskih ugodnosti za proizvod, ki to povzroča.

Pogajanja in potrjevanje sporazuma so spremljali množični protesti evropskih kmetov, ki svarijo pred nelojalno konkurenco južnoameriških proizvajalcev. Kmetje v Franciji in Belgiji so se s traktorji na ceste in ulice v znak protesta proti sporazumu podali tudi danes.

Bruselj je skušal zahteve kmetov in skeptičnih držav članic v minulih mesecih nasloviti z zgoraj omenjenimi zaščitnimi ukrepi, spremembami prvotno predlaganega financiranja kmetijstva v prihodnjem dolgoročnem proračunu EU in znižanjem carin na uvoz določenih gnojil.

Kljub varovalkam evropski kmetje sporazumu ostro nasprotujejo in opozarjajo na nelojalno konkurenco iz Južne Amerike.

Francoski kmetje so z novim protestom nasprotovali trgovinskemu sporazumu EU z južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur, ki so ga članice EU danes v Bruslju podprle. S traktorji so ovirali promet v Parizu in na avtocesti. Francija je sicer sporazumu nasprotovala. Kmetje so protestirali tudi v Belgiji, na Poljskem, v Grčiji in v Španiji.

Kmetje so z več deset traktorji danes ovirali promet v francoski prestolnici, potem ko so se z njimi v mesto pripeljali že v četrtek, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Blokirali so tudi avtocesto Lille-Tournai, belgijski kmetje pa so promet ovirali na več avtocestnih odsekih na jugu in vzhodu države, še navaja agencija.

Na ulice so se odpravili tudi poljski kmetje. Več kot tisoč se jih je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zbralo v Varšavi, nekateri so se pripeljali s traktorji. "Ta sporazum bo ubil poljsko kmetijstvo," so opozarjali. Kot še navaja AFP, so se z zastavami in oblečeni v rumene jopiče sprehodili do parlamenta in sedeža premierja Donalda Tuska.