Slovenija naklonjena tesnejšemu povezovanju manjšega števila članic EU

"Vsi vemo, da moramo spremeniti smer, in vsi vemo, katero smer," je belgijski premier Bart De Wever dejal na srečanju z nekaterimi evropskimi voditelji v sredo. "Vendar se včasih zdi, kot da stojimo na mostu ladje in strmimo v obzorje, ne da bi lahko poprijeli za krmilo."

Kljub enotni drži evropskih voditeljev pa obstajajo nasprotujoče si vizije o tem, kako se mora EU spremeniti. Današnje srečanje bi lahko bilo prelomno. Nemški kancler Friedrich Merz in italijanska premierka Giorgia Meloni pozivata k deregulaciji, ponovnemu zagonu odnosov Evrope z Washingtonom in sklepanju trgovinskih sporazumov, kot je nedavni sporazum z državami Mercosur v Južni Ameriki. "Deregulirati moramo vsak sektor," je poudaril Merz.

Razkol nastaja med Nemčijo, Italijo in Francijo glede odhodkov EU za obrambo, omejenih na nakupe od evropskih proizvajalcev orožja, poroča AP. Merz in Melonijeva se ne strinjata s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki trdi, da bi morale imeti prednost evropske družbe, trdita pa, da bi morali nakupi potekati tako od tujih kot tudi od evropskih družb.

Macron je medtem pozval EU, naj zaščiti svoje industrije v ključnih sektorjih, kot so tehnologija, jeklo, avtomobilska industrija in obramba. "Moramo zaščititi našo industrijo. Kitajci to počnejo, Američani tudi," je Macron dejal v intervjuju za več časopisov. Po njegovem mnenju bodo brez evropske prednosti v strateških sektorjih "Evropejci potisnjeni na stran".

Beseda bo nanesla tudi na nove finančne instrumente za zaščito EU v globalnem trgovinskem sistemu, ki ga trenutno pretresajo Trumpove tarife in kitajske omejitve izvoza kritičnih mineralov.

Merz in Melonijeva ne nasprotujeta le Macronovim predlogom, temveč se izogibata tudi strategiji gospodarskega oživljanja in modernizacije, h kateri poziva Mario Draghi, nekdanji predsednik Evropske centralne banke. Ta vključuje deregulacijo, diverzifikacijo trgovinskih vezi, obsežne naložbe v infrastrukturo ter regulativno integracijo in poenostavitev na ravni celotne EU.

Nemčija in Italija bosta tako na srečanju pozvali voditelje, naj se posvetijo zmanjšanju birokracije v EU, okrepitvi enotnega trga in "zagotovitvi ambiciozne trgovinske politike, ki temelji na skupnih pravilih in enakih pogojih". Takšne težnje ima tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je tako kot Merz ena izmed vodilnih obrazov Evropske ljudske stranke, največje stranke v Evropskem parlamentu.

Nemški kancler Friedrich Merz in francoski predsednik Emmanuel Macron sicer sta pred današnjim neformalnim zasedanjem voditeljev članic EU poenotila stališča glede krepitve konkurenčnosti evropskega gospodarstva, o kateri razpravljajo danes v Belgiji. Macron je izpostavil strinjanje glede unije kapitalskih trgov.

Državljani po vsej Uniji si sicer želijo močnejšo EU ter enotnejše in ambicioznejše vodstvo v času vojaških groženj, gospodarskih pritiskov in podnebne nestabilnosti, kaže uradna anketa EU Eurobarometer.

Tudi predsednik vlade Robert Golob se je danes na gradu Alden Biesen v Belgiji udeležil neformalnega srečanja članic in članov Evropskega sveta. Neformalni vrh, na katerem sta sodelovala tudi nekdanja premierja in avtorja poročila o krepitvi evropske konkurenčnost in notranjega trga Mario Draghi in Enrico Letta, je bil namenjen razpravi o krepitvi konkurenčnost in nadaljnjem poglabljanju enotnega trga EU.

Po srečanju je premier Golob dejal, da je bil eden od zaključkov današnjega srečanja, da mora Evropa delovati hitreje in odločneje. "Predvsem na treh področjih, in sicer pri cenah energije, ki so previsoke, novih tehnologijah, kjer moramo skupaj razvijati nove tehnologije, kot je na primer umetna inteligenca, in predvsem na kapitalskih trgih. Če želimo, da bodo naši start-upi res hitro rastli, potem med drugim potrebujemo vzpostavitev skupne evropske borze, ki bo namenjena prav temu," je povedal premier in dodal, da je o tem danes kar nekaj soglasja.

Slovenija je naklonjena tesnejšemu povezovanju samo določenega števila držav članic EU na posameznih področjih, je danes ob prihodu na neformalno srečanje voditeljev članic unije o gospodarski konkurenčnosti povedal premier Robert Golob. Glede poenostavitve zakonodaje, ki jo zahteva gospodarstvo, pa je povedal, da je s tem treba začeti v Bruslju.

"Jaz ne bi govoril o Evropi dveh hitrosti. Raje bi rekel, da se razvija princip, po katerem tiste države, ki želijo iti hitreje, to tudi naredijo. Slovenija na marsikaterem področju verjame, da je to edini možen način. Ni potrebe, da bi blokade posameznih držav zavirale razvoj vseh nas," je glede pozivov k tesnejšemu povezovanju samo določenega števila držav članic unije na nekaterih področjih pred zasedanjem na gradu Alden Biesen na vzhodu Belgije povedal Golob.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v minulih dneh napovedala, da bo komisija še ta mesec predlagala, da bi prednostno obravnavali evropsko blago v ključnih sektorjih. "To se sicer sliši lepo, je pa treba biti pri tem dovolj realističen," je danes glede prednostne obravnave v Evropi proizvedenega blaga dejal Golob. Strinjal se je, da bi evropske proizvode prednostno obravnavali na nekaterih razvojnih področjih, povezanih z novimi tehnologijami, ne pa kar vse povprek.

Glede poziva von der Leyen, da bi morali zakonodajo poenostaviti tako na evropski kot tudi nacionalni ravni, da bi ustvarili ugodnejše poslovno okolje, pa je dejal, da se "poenostavitev vedno začne na vrhu, v tem primeru je to v Bruslju".

Pojasnil je, da se je vlada v tem mandatu marsikdaj znašla v položaju, ko postopkov za izdajanje dovoljenj ni mogla poenostaviti zaradi predpisov Bruslja. Prelaganje krivde sicer po premierjevem mnenju nikomur ne koristi.

"Na koncu moramo vsi pogledati, kje poenostaviti pravila, in to tudi narediti," je poudaril Golob, ki bo srečanje zapustil predčasno.