Evropska komisija je za naslednji sedemletni proračun EU predlagala skoraj dva bilijona evrov oziroma približno 1,26 odstotka povprečnega bruto nacionalnega dohodka Unije. Denar naj bi med drugim financiral obrambo in varnost, konkurenčnost, migracije, energetiko in podnebno odpornost, obenem pa tradicionalne postavke, kot sta kmetijstvo in kohezijska politika.
Toda države se morajo najprej dogovoriti, od kod bo denar prišel.
"Če ne ustvarimo novih lastnih virov, moramo od držav članic zahtevati več denarja," je Costa povedal za Politico. Po njegovih besedah želijo nacionalne prispevke ohraniti na "razumni ravni", zato EU potrebuje verodostojen sveženj novih prihodkov.
Komisija je že predlagala pet novih virov, ki bi skupaj s spremembami obstoječega sistema prinesli približno 58 milijard evrov na leto. Med njimi so del prihodkov iz sistema trgovanja z emisijami ETS in mehanizma CBAM, dajatev, povezana z neustrezno zbranimi elektronskimi odpadki, del trošarin na tobačne izdelke ter nova dajatev CORE za velika podjetja z najmanj 100 milijoni evrov letnega prometa v EU.
Prav tu pa se pogajanja zapletajo. Posamezne države nasprotujejo davkom, ki bi jim lahko odvzeli prihodke, ki jih zdaj pobirajo same.
Primer je tobak. Vse članice ga že obdavčujejo na nacionalni ravni, zato bi lahko preusmeritev dela teh prihodkov v evropski proračun pomenila manj denarja za državne blagajne. Drugače bi bilo pri novejših izdelkih, kot so elektronske cigarete oziroma izdelki za vejpanje, ki v številnih državah niso obdavčeni enako.
"Pomembno je, ali obdavčujete isto stvar ali nekaj drugega," je dejal Costa. Če gre za nekaj novega, gre po njegovih besedah tudi za "resnično nov denar", zato bi bilo soglasje držav lažje doseči.
Posebej je izpostavil kriptovalute. "Vsi se strinjajo, da ni razloga, da bi kriptovalute ostale neobdavčene," je dejal in dodal, da bi morale biti obdavčene pravično. Ob tem je priznal, da je treba rešiti še vrsto tehničnih vprašanj.
Evropski parlament je med dodatnimi možnostmi predlagal tudi dajatve na spletne igre na srečo in velika digitalna podjetja. Pri digitalnem davku so države precej bolj razdeljene – nekatere ga že imajo, druge bi digitalna podjetja raje vključile v širšo dajatev CORE, tretje ideji nasprotujejo.
Alternativa novim prihodkom je zmanjšanje skoraj dvobilijonskega proračuna. Tudi to je politično zelo težavno.
Costa je dilemo opisal s tremi vprašanji: kdo želi zmanjšati sredstva za obrambo? Nihče. Kdo želi rezati konkurenčnost? Nihče. Kdo želi zmanjšati denar za kmetijstvo? Prav tako nihče.
Države se po njegovih besedah večinoma strinjajo, da bi lahko zmanjšali administrativne stroške EU, vendar gre za premajhen znesek, da bi s tem rešili proračunsko enačbo.
Pogajanja bodo v prihodnjih tednih vstopila v odločilnejšo fazo. Irsko predsedstvo Svetu EU pripravlja nov pogajalski sveženj, evropski voditelji pa želijo politični dogovor doseči do konca letošnjega leta. Za sprejetje večletnega finančnega okvira je potrebno soglasje vseh držav članic, odločitev o novih lastnih virih pa mora biti prav tako sprejeta soglasno in nato potrjena v članicah v skladu z njihovimi ustavnimi pravili.
Naslednji evropski proračun naj bi začel veljati 1. januarja 2028. Brez pravočasnega dogovora bi se lahko po Costovih besedah znašli pod pritiskom tudi programi za kmete, podjetja, raziskovalce in študente.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.