Tujina

Prerazporeditev prosilcev za azil ali finančno nadomestilo

Bruselj, 13. 11. 2025 07.13 | Posodobljeno pred 12 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

EU želi premestiti prosilce za azil iz Španije, Italije, Grčije in Cipra v druge države članice. Te države so namreč po njihovem mnenju pod hudim migracijskim pritiskom. Poljska, Madžarska, Slovaška in Češka že napovedujejo, da v sistem kvot ne bodo vključene in da bodo izpodbijale odločitev Evropske komisije.

Evropska komisija meni, da bi morale biti obremenjene države članice leta 2026 deležne solidarnosti s strani drugih držav – to bi se lahko izrazilo bodisi s premestitvijo prosilcev za azil na njihovo ozemlje bodisi s finančnim prispevkom.
Evropska komisija meni, da bi morale biti obremenjene države članice leta 2026 deležne solidarnosti s strani drugih držav – to bi se lahko izrazilo bodisi s premestitvijo prosilcev za azil na njihovo ozemlje bodisi s finančnim prispevkom. FOTO: Profimedia

Evropska komisija je v svojem prvem letnem poročilu o azilu in migracijah, predstavljenem v torek, navedla, da se Španija, Italija, Grčija in Ciper soočajo z "nesorazmernim" prihodom migrantov. To vključuje tudi tiste, ki so bili rešeni na morju, poroča Euronews. Predstavila je nov načrt prerazporeditve, s katerim želi razbremeniti države na t. i. migrantskih žariščih. To pomeni, da bodo morale nekatere srednje- in vzhodnoevropske države ponuditi pomoč.

Premestitev ali finančni prispevek

Obremenjene države članice bi morale biti po njihovem leta 2026 deležne solidarnosti s strani drugih držav – to bi se lahko izrazilo bodisi s premestitvijo prosilcev za azil na njihovo ozemlje bodisi s finančnim prispevkom. Ob tej oceni je Komisija 27 državam članicam predlagala vzpostavitev letnega solidarnostnega sklada ("Annual Solidarity Pool"), mehanizma, s katerim bi določili skupno število prosilcev za azil, ki jih je treba premestiti, ter znesek, ki ga mora vsaka država bodisi nameniti bodisi nadomestiti s plačilom.

Predlog za oblikovanje solidarnostnega sklada ni javen. O njem bodo razpravljale države članice EU, ki naj bi do konca leta odločile o njegovi velikosti ter o deležu "solidarnosti", ki pripada posamezni državi.

Poljska, Madžarska, Slovaška in Češka nasprotujejo načrtu

Poljska, Madžarska, Slovaška in Češka bodo izpodbijale EU glede migrantskih kvot. Njihovi politiki pravijo, da ne bodo sprejeli dodatnih migrantov niti ne bodo plačali odškodnine za zavrnitev. 

"Poljska ne bo sprejemala migrantov v okviru Pakta o migracijah. Prav tako za to ne bomo plačevali," je na omrežju X zapisal poljski premier Donald Tusk. Tudi madžarski premier Viktor Orban je zavzel podobno držo. "Ne bomo sprejemali migrantov in zanje ne bomo plačali niti enega forinta," je med drugim zapisal. Na Madžarskem bodo aprila potekale volitve, pri čemer želi Orban migracije postaviti v središče kampanje in predstaviti vladno politiko "nič migrantov" kot ključno predvolilno temo. Slovaški premier Robert Fico je prav tako zavzel trdo stališče do migracij in se pridružil Orbanovemu sloganu. Prihodnji češki premier Andrej Babiš še ni imenoval vlade, vendar je že izrazil nasprotovanje kvotnemu sistemu, pri čemer se je skliceval na "razloge nacionalne varnosti".

  • SAVNE
  • NAKLADALNIK
  • SNEZNA
  • BOSCH
  • VRATA
  • DREVO
  • PANEL
  • REGAL
  • PEC
  • JELEN
  • VOZICEK
  • KATALOG