Ministri, ki so se pred zasedanjem na zajtrku pogovorili z vodjo beloruske opozicije Svetlano Tihanovsko, so potrdili sankcije proti 78 posameznikom in osmim pravnim osebam, piše v uradnem listu.
Sedem posameznikov in eno podjetje v državni lasti so kaznovali zaradi odgovornosti za prisilni pristanek Ryanairovega letala in aretacijo Romana Protaseviča. Med kaznovanimi sta obrambni minister Viktor Hrenin ter minister za promet in zveze Aleksej Avramenko.
Med preostalimi kaznovanimi posamezniki sta tudi sin beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka Dimitri in predsednikova snaha Lilija, ki je poročena z njegovim najstarejšim sinom Viktorjem Lukašenkom.
Za posameznike to pomeni prepoved potovanja v Unijo in zamrznitev premoženja, za pravne osebe pa zamrznitev premoženja.
To je četrti sveženj takšnih sankcij zaradi zatiranja prebivalstva v Belorusiji. Ob upoštevanju današnje odločitve je na kazenskem seznamu skupno 166 posameznikov, med njimi tudi Aleksander Lukašenko, in 15 pravnih oseb.
Poleg tega je EU v začetku junija zaradi prisilnega pristanka Ryanairovega letala zaprla svoj zračni prostor za letala beloruskih letalskih družb.
Zunanji ministri EU pa so danes tudi podprli peti sveženj sankcij – gospodarske sankcije v finančnem, energetskem in kemičnem sektorju, ki naj bi jih Unija dorekla do zasedanja voditeljev članic. To bo v četrtek in petek potekalo v Bruslju.
Sankcije naj bi se nanašale na sedem področij, med njimi naj bi bili tobačni sektor, finančne storitve, kalijeve spojine, ki se uporabljajo pretežno kot gnojila, in naftni derivati.
Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je po zasedanju pojasnil, da se za gospodarske sankcije niso odločili že na začetku, ker ne prizadenejo le tistih, proti katerim so uperjene, temveč vse. Namen je vplivati na ravnanje oblasti v Minsku. Če ne bi bili prepričani, da bodo sankcije delovale, se ne bi odločili zanje, je Borrell odgovoril na vprašanje, ali pričakuje kakšen učinek in ali se ne boji, da bodo zgolj potisnile Belorusijo še bolj v objem Rusije. Ob tem je izpostavil, da beloruska opozicija poziva k še več sankcijam.
Današnje sankcije EU so bile sicer usklajene skupaj z Veliko Britanijo, Kanado in ZDA, ki so prav tako uvedle sankcije proti Belorusiji. "Zavezani smo podpori dolgo časa zatiranim demokratičnim prizadevanjem beloruskih ljudi in stojimo skupaj v uvajanju omejitev režima," so sporočili v skupni izjavi.
Washington je med drugim 46 Belorusom prepovedal vstop v državo, na seznamu so se znašli tudi predstavniki vlade, še 16 oseb in pet pravnih oseb pa so uvrstili na črni seznam. Velika Britanija pa je več višjim predstavnikom beloruskega režima prepovedala vstop v državo in zamrznila sredstva.
Logar: EU z gospodarskimi sankcijami cilja na denarnice Lukašenkovega režima
EU želi z načrtovanimi gospodarskimi sankcijami zaradi represije v Belorusiji kaznovati denarnice režima predsednika Aleksandra Lukašenka, pa je medtem poudaril vodja slovenske diplomacije Anže Logar po zasedanju zunanjih ministrov EU.
Da je EU danes potrdila četrti sveženj sankcij proti posameznikom in pravnim osebam, odgovornim za zatiranje v Belorusiji, ministri pa so podprli tudi peti sveženj – sektorske sankcije, ki naj bi jih Unija uradno sprejela do vrha ta konec tedna – je Logar povedal tudi v virtualnem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.
Takšne sankcije vselej gospodarsko vplivajo tudi na članice Unije, a države so načelne in tudi Slovenija bo načelna, je poudaril minister. Cilj sankcij so po njegovih besedah demokratične volitve z opazovalci iz EU in drugih mednarodnih institucij, ki bodo potrdili verodostojnost volitev.
Logar, ki se je večer pred zasedanjem sestal s Tihanovsko – ministri so se z njo pogovorili tudi na zajtrku pred zasedanjem – je povedal, da jim je predstavila predloge beloruske opozicije, kako do cilja – sklica demokratičnih volitev.
Beloruska opozicija, ki med drugim govori že o šestem krogu sankcij, po Logarjevih besedah želi, da se omogoči šolanje na daljavo tistim, ki so jih zaradi nestrinjanja z oblastmi izključili iz fakultet, da se omogoči delo oziroma poslovanje tistim ljudem in podjetjem, ki so izgubili službe ali posel, ter da se zagotovijo sredstva za nadaljnji boj na terenu.
Predlaga tudi, da se Belorusija začasno izključi iz Interpola, da ne bi režim zlorabljal podatkovnih baz za dostop do beloruskih državljanov v tujini, da se olajša vizumska ureditev, da se ne potrjujejo akreditivi beloruskim veleposlanikom v članicah Unije in da se ne gostijo predstavniki režima.
Beloruska opozicija sicer po Logarjevih navedbah pravi, da sankcije Unije imajo vpliv. To po njegovih besedah potrjujejo tudi informacije, da je nekatere ministre članic Unije klical beloruski kolega. V Minsku naj bi obljubljali, da bodo prijetega opozicijskega novinarja Protaseviča v znak popuščanja prepeljali iz zapora v hišni pripor, a EU bo vztrajala pri izpolnitvi vseh zahtev, je poudaril Logar.
Te zahteve so: takojšnja in brezpogojna izpustitev političnih zapornikov in pridržanih zaradi miroljubnega zavzemanja za temeljne svoboščine, takojšnja ustavitev nasilja in represije, kaznovanje odgovornih za represijo nad prebivalstvom ter iskren in vključujoč dialog s civilno družbo z namenom sklica demokratičnih volitev.
Belorusija bo aktualna tudi med slovenskim predsedovanjem Svetu EU. Logar je spomnil, da bo decembra vrh EU in vzhodnega partnerstva, pri čemer se odpira vprašanje, koga iz Belorusije povabiti na ta vrh Unije s šestimi vzhodnimi sosedami.
Po eni strani je Evropski parlament sprejel deklaracijo, da ne priznava beloruskega režima, po drugi strani pa tudi demokratična opozicija ni uradno priznana, je Logar ponazoril dilemo. Ministri so se odločili, da bodo odločitev o tem sprejeli pozneje, bliže vrhu.
Strinjali so se tudi, da bi bilo treba organizirati vrh oziroma konferenco o Belorusiji, na kateri bi dorekli to in druga aktualna odprta vprašanja, je še pojasnil slovenski zunanji minister.
Poleg Belorusije sta bili osrednji temi današnjega zasedanja še Irak in odnosi z Latinsko Ameriko. V povezavi s slednjo se pričakuje v prihodnjih šestih mesecih več dejavnosti Unije, je dejal Logar in napovedal, da bo v času slovenskega predsedovanja obiskal to regijo.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.