Tujina

EU s finančno pomočjo Litvi zaradi nezakonitih migracij iz Belorusije

, 02. 08. 2021 12.39 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
M.S., STA
Komentarji
8

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je ob obisku v Litvi izpostavila nujnost okrepitve finančne pomoči državi za spoprijemanje z nezakonitimi migracijami iz Belorusije. Omenila je možnost okoli desetih milijonov evrov nujne pomoči in pogovore o nadaljnji redni podpori. Nova kriza znova odpira tudi vprašanje premeščanja migrantov.

Nezakonite migracije iz Belorusije v prvi vrsti niso migracijska kriza, temveč agresivno dejanje režima beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, ki je očitna provokacija, je poudarila komisarka na novinarski konferenci v Litvi. Položaj se po njenih besedah slabša, nezakonitih prihodov je vse več, zato je nujno okrepiti pomoč Litvi in jasno povedati, da takšen dostop do ozemlja EU ni dovoljen.

Litovska premierka Ingrida Šimonyte pa je na novinarski konferenci pozvala k dodatni pomoči EU pri zmanjševanju pritoka migrantov, zlasti s krepitvijo pogajanj z Irakom, od koder prihaja največ migrantov, k praktični pomoči pri upravljanju položaja na meji, na primer z osebjem mejne in obalne straže Frontex ter azilnega podpornega urada Easo pri obravnavi prošenj za azil, ki so večinoma neupravičene, pa tudi k finančni pomoči.

Država naj bi po neuradnih navedbah potrebovala okoli pol milijarde evrov pomoči. Premierka danes ni želela govoriti o konkretnem znesku, saj da je ta odvisen od števila migrantov in trenda ter učinkovitosti vračanja nezakonitih migrantov. Je pa dejala, da bo treba govoriti o več deset milijonih evrov za obdobje do konca leta, če bodo trendi ostali stabilni.

Ylva Johansson
Ylva Johansson FOTO: AP

Ob tem je izpostavila načrte litovske vlade, da na meji postavi fizične ovire. Za to naj bi po njenih besedah potrebovali več kot 100 milijonov evrov. Premierka poudarja, da bo litovska vlada ta projekt nadaljevala ne glede na izid pogajanj z Evropsko komisijo. Ta nad temi načrti naj ne bi bila navdušena. Tudi v preteklosti je bila komisija zadržana do podobnih načrtov drugih članic.

Kriza na litovsko-beloruski meji znova odpira tudi vprašanje premeščanja migrantov med državami unije, ki deli članice od migracijske krize leta 2015, ko je Evropska komisija prvič predlagala obvezne migracijske kvote. Obveznega mehanizma za premeščanje še vedno ni, lahko pa Litva zaprosi za prostovoljno pomoč članic. Premierka je danes povedala, da razmišljajo o tej možnosti.

Johanssonova je ob tem spomnila, da nov migracijski pakt, ki ga je predlagala, ponuja rešitve, ki bi prišle v litovskem primeru še kako prav, na primer posebne postopke na meji in obvezno solidarnost. Dejstvo, da EU ne zmore doseči dogovora o migracijskem paktu, spodkopava njeno zmožnost spoprijemanja s takšnimi problemi, je opozorila komisarka.

Izpostavila pa je tudi, da se je treba sedaj osredotočiti na preprečevanje nezakonitih migracij in na vračanje nezakonitih migrantov v države, od koder prihajajo. Komisarka bo danes v Litvi obiskala tudi mejni prehod Padvarionys skupaj z notranjo ministrico Agne Bilotaite. V nedeljo pa bo v državi posebna ekipa komisije, ki bo strateško ocenila položaj.

Po obisku na meji je Johanssonova izpostavila potrebo po izboljšanju bivanjskih razmer migrantov, saj bivanje v šotorih ob nalivih, zlasti za družine z otroki, ni sprejemljivo. Dobro se je bilo na lastne oči prepričati o razmerah, težavah pri varovanju te dolge meje in tudi o potrebi po fizičnih ovirah za preprečevanje nedovoljenih prehodov meje, je poudarila.

Že junija je vrh EU obsodil poskuse tretjih držav za izkoriščanje migrantov v politične namene. Po podobnih prijemih turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v preteklosti je sedaj tudi beloruski predsednik Aleksander Lukašenko v odziv na sankcije EU sprostil prehod množici migrantov iz Afganistana, Sirije in Iraka do meje EU. Še zlasti je to prizadelo Litvo, ki si z Belorusijo deli 680 kilometrov meje.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (8)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

MASTERSS
03. 08. 2021 12.44
Tako so turki izsiljevali in uspeli.
luka slovenski
02. 08. 2021 19.14
+2
dejstvo je da bo evropi vladali muslimani, prej bo prej bo red !
semtvojavest
02. 08. 2021 13.00
+15
tale Ylva je tipicna predstavnica mavricne politike - vsi so dobrodosli in vse je lepo, dokler ne bo mavrica postala crna... ves denar, ki ga EU tako zlahka razdaja za resevanje krize - KI JE SPLOH NEBI SMELO BITI - itak placamo vsi prebivalci EU, tako da sami sebi placujemo da nas od zunaj lepo je...jo! kdo je tu nor?! vec kot bomo delili denarja za "resevanje" krize, vec inzenirjev bo prislo koristit pomoc, cisto preprosta logika. resitev je enostavna - ilegalen vstop je strogo kaznovan (seveda plus takojsnja deportacija), vstop samo tako kot za Evropejce, torej s dokumentom in na legalen nacin
JOSEPH HAYDN
02. 08. 2021 12.58
+6
Za tiste iz Sirije pa 3 miljarde res lepo EU
JoniBravo
02. 08. 2021 12.56
+12
Migrante naj imajo poslanci in komisarji pri sebi v bruslju, moj denar naj pa pustijo pri miru.
dante
02. 08. 2021 12.51
+10
Boljše dat denar, kakor da migranti pridejo v Bruselj
nekodnas
02. 08. 2021 14.23
+5
Dokler glavno mesto Evrope ne doživi "invazije" par deset tisoč migrantov (da politiki izkusijo čarobnost sobivanja z migranti na svoji koži in se kulturno obogatijo) ne bo nič bolje. denar pa tako in tako dajo (saj ne dajejo svojega) ne glede na "rezultat"
Rene Jelinčič
02. 08. 2021 19.24
+4