Evropska komisija je napovedala, da bo EU pokrila do 70 % dodatnih stroškov za gorivo, elektriko in gnojila, ki so posledica vojne na Bližnjem vzhodu, poroča The Guardian. Najbolj prizadeta podjetja v kmetijstvu, ribištvu in cestnem prometu bodo lahko do konca leta prejela pomoč do 50.000 evrov na podjetje, in to z minimalno dokumentacijo. Namen ukrepa je hitro ukrepanje, saj Bruselj ocenjuje, da se številna mala in srednja podjetja soočajo z eksistenčno grožnjo.
Pomoč bo na voljo tudi energetsko intenzivnim panogam, kot so jeklarska, kemična in del železniškega sektorja, ki bodo lahko uveljavljale do 70 % povračila dodatnih stroškov električne energije. Države članice bodo shemo prilagodile nacionalnim razmeram, vendar bo osnovna pomoč za male prevoznike, kmete in ribiče poenotena in brez zahtev po dokazilih, kot so računi za gorivo.
Podpredsednica Evropske komisije Teresa Ribera je ob tem poudarila, da so ukrepi lahko razlika med "preživetjem ali zaprtjem" številnih podjetij. Komisija ocenjuje, da bodo cene nafte in plina ostale visoke še mesece, tudi če bi se konflikt kmalu končal, saj so bile dobavne verige resno prizadete, zlasti po zapori Hormuške ožine, ki je povzročila 61-odstotno podražitev gnojil v enem samem mesecu.
Kot je še povedala Ribera, so pri pripravi ukrepov upoštevali pozive držav članic, ki so jih od sredine meseca podale v okviru posvetovanja o prožnejših pravilih državnih pomoči. Zavzele so se za preprosta in prožna pravila, ki naslavljajo sektorje, ki se zanašajo na uvožena goriva, ter večjo podporo energetsko intenzivni industriji.
Zdaj bodo lahko v Bruselj posredovale nacionalne sheme za pomoč gospodarstvu zaradi vojne na Bližnjem vzhodu, ki jih bo morala Komisija odobriti.
Začasni okvir državnih pomoči, imenovan METSAF, bo veljal do 31. decembra. Po besedah evropskega komisarja za energijo Dana Jørgensena bi se energetska kriza lahko vlekla celo do dve leti, saj bo obnova poškodovane infrastrukture dolgotrajna. Letalski sektor za zdaj ostaja brez pomoči, čeprav Komisija v prihodnosti ukrepov ne izključuje, piše The Guardian.
V Bruslju se zavedajo tudi tveganj: subvencije bi lahko kratkoročno povečale porabo fosilnih goriv in upočasnile zeleni prehod. Ribera je očitke zavrnila z argumentom, da gre za začasen odziv na izredne razmere, medtem ko dolgoročna strategija EU ostaja jasna: pospešen prehod v čisto in energetsko neodvisno gospodarstvo, ki bo Evropo v prihodnje bolje zaščitilo pred tovrstnimi krizami.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.