Zagovorniki organov pregona in varstva podatkov že dolgo razpravljajo o tem, ali bi morali biti podatki s platform, kot je WhatsApp, ki šifrira sporočila med pošiljatelji in prejemniki, na voljo za pomoč varnostnim in policijskim preiskavam. Oblasti vztrajajo, da prehod na takšne storitve blokira njihovo sposobnost prestrezanja komunikacij, ki so ključne za njihovo delo.
"Soočamo se s situacijo, ki postaja nevzdržna, kjer naši preiskovalci izgubljajo vzvode za izvajanja preiskav," je dejal Bartjan Wegter, ki je odgovoren je za izdajanje političnih priporočil in spodbujanje sodelovanja med prestolnicami EU. Govori na ministrskih srečanjih in je bil vključen v skupino uradnikov organov pregona, znano kot skupina Going Dark, ki je sodelovala pri tovrjenju strategije EU za notranjo varnost. Ta strategija predlagala nova pravila o hrambi podatkov in odobritvi dostopa organov pregona do podatkov.
Wegter je za Politico dejal, da bi morali organi pregona imeti dovoljenje za dostop do sporočil in drugih informacij, vključno z metapodatki, kot sta lokacija in čas sporočil. Vendar pa bi se to moralo po njegovih besedah obravnavati za vsak primer posebej in bi moralo biti "zelo strogo regulirano" na enak način kot tradicionalno prisluškovanje in druge tehnike nadzora.
Poročilo, ki ga je decembra lani objavil Europol, opredeljuje primere članov terorističnih skupin, ki organizirajo in promovirajo svoje dejavnosti v skupinskih klepetih, vključno s pripadniki Islamske države in neonacistične skupine Sturmjäger Division. Wegter je opozarja, da grožnja Evropi ostaja visoka.
Vendar pa so tovrstni predlogi naleteli na številne negativne odzive zaradi pomislekov glede zasebnosti in varnosti. Velik del razprave se osredotoča na to, ali je tehnično mogoče, da policija bere šifrirana sporočila, ne da bi pri tem oslabila celoten sistem in odprla vrata zlonamernim akterjem, kot so hekerji in avtoritarne vlade, piše časnik. Nekatere skupine za pravice državljanov, akademiki in raziskovalci so maja pisali Evropski komisiji in opozorili, da bodo njeni nameni in načrti povzročili prav to.
Tehnološka podjetja že dolgo nasprotujejo kakršnim koli prizadevanjem oblasti za dostop do šifriranih podatkov. Wegter je dejal, da želi, da bi bila podjetja vključena v proces določanja zakonov in tehnologije, ki bi policiji omogočili dostop do sporočil. "Verjamem, da bi morali biti tisti, ki zasnujejo ključavnice, sposobni zasnovati tudi ključ," je dejal.
"Šifriranje lahko zavarujemo in hkrati imamo način, po katerem naši preiskovalci lahko dostopajo do podatkov v posameznih primerih. Menim, da ni pošteno reči, da če imate en ključi, lahko z njim odpirate vsa vrata," je dejal.
Wegter tudi trdi, da bi bilo treba pravila EU o hrambi podatkov posodobiti, da bi določili minimalno obdobje hrambe komunikacijskih podatkov. Vrhovno sodišče EU je leta 2014 razveljavilo zakonodajo o hrambi podatkov, vendar se je razmišljanje sodišča od takrat spremenilo, pravi Wegter.
Javno posvetovanje EU o posodobitvi pravil o hrambi podatkov se je zaključilo v petek. Podanih je bilo približno 5000 odgovorov, med katerimi je veliko takih, ki nasprotujejo vsakemu ukrepu povečanja državnega nadzora.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.