EU vzpostavlja solidarnostni mehanizem za izmenjavo zdravil med članicami

"Že štiri leta gradimo močnejšo evropsko zdravstveno unijo. Eden od njenih ključnih temeljev je dostop do varnih in učinkovitih zdravil. Nepredstavljivo je, da leta 2023 v Evropi nimajo vsi bolniki dostopa do zdravil, ki jih potrebujejo," je ob predstavitvi ukrepov v Bruslju dejala evropska komisarka za zdravje Stela Kiriakides.

Poudarila je, da pomanjkanja zdravil ni mogoče odpraviti čez noč, je pa mogoče to omiliti. Zato komisija predlaga skupne ukrepe za to zimo, pa tudi za srednje- in dolgoročno obdobje.

"Za to zimo vzpostavljamo nov prostovoljni solidarnostni mehanizem," je povedala. V okviru tega mehanizma bo lahko članica, ki se sooča s pomanjkanjem zdravil, za pomoč zaprosila drugo članico. Ta ji bo lahko nato posredovala zdravila, če jih bo imela dovolj na zalogi, je pojasnila komisarka.

Bruselj je obenem pospešil pripravo evropskega seznama kritičnih zdravil, ki ga bo predstavil do konca leta. Na njem bo po komisarkinih besedah med 100 in 350 zdravil.

V začetku prihodnjega leta pa bo komisija vzpostavila še zavezništvo za kritična zdravila. To bo nacionalnim organom, industriji, predstavnikom civilne družbe, komisiji in agencijam EU omogočilo usklajevanje ukrepov na ravni EU za odpravo pomanjkanja zdravil.

Zavezništvo se bo osredotočilo na določeno število kritičnih zdravil, pri katerih obstaja največje tveganje za pomanjkanje in ki imajo največji vpliv za zdravstvene sisteme.

S pomanjkanjem zdravil se sooča tudi Slovenija, so v petek opozorili na javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). V Sloveniji se je lani število obvestil o prihodih na trg, začasnem ali stalnem prenehanju opravljanja prometa z zdravili oziroma motnjah v preskrbi na področju zdravil za uporabo v humani medicini povečalo za 25 odstotkov. V letu 2023 se ta trend nadaljuje, so zapisali na agenciji.

Na pobudo JAZMP so se ta mesec sestali predstavniki farmacevtske industrije, veletrgovin, Zdravniške zbornice Slovenije, Lekarniške zbornice Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ministrstva za zdravje. Dogovorili so se o nekaterih dodatnih prostovoljnih ukrepih, da bo sistem informacij bolj transparenten, kar bi prispevalo k boljšemu upravljanju motenj v preskrbi z zdravili.

Konec julija je sicer v Sloveniji začel veljati zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili, ki začasno ureja problematiko nabave zdravil, s katero se že dlje časa soočajo javni lekarniški zavodi.