Tujina

EU za prepoved uporabe titanovega dioksida kot aditiva v živilih

Bruselj, 08. 10. 2021 17.03 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Članice EU so odobrile predlog Evropske komisije za prepoved uporabe titanovega dioksida (E171) kot aditiva v živilih. Če Svet EU ali Evropski parlament do konca leta ne sprejmeta ugovora, bo besedilo predloga začelo veljati v začetku prihodnjega leta, so sporočili iz Bruslja. Sledilo bo šestmesečno obdobje postopnega opuščanja, nato pa bo začela veljati popolna prepoved uporabe v živilih.

Titanov dioksid
Titanov dioksid FOTO: Shutterstock

Titanov dioksid (E171) se uporablja predvsem kot belo barvilo v številnih proizvodih, kot so žvečilni gumi, pekovski izdelki, prehranska dopolnila in juhe.  V živilih uporablja predvsem zaradi estetskih razlogov, pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko: "Živilom se dodaja z namenom, da se doseže lepa in čista bela barva oz. videz motnosti, zato se ga najpogosteje zasledi v sladkarijah, žvečilnih gumijih in pekovskih izdelkih."

Predlog komisije temelji na znanstvenem mnenju Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), ki je maja letos ugotovila, da titanovega dioksida ni več mogoče šteti za varnega, ko se uporablja kot aditiv za živila. Predvsem zato, ker ni mogoče izključiti pomislekov glede genotoksičnosti. "O varnosti hrane in zdravju naših potrošnikov se ni mogoče pogajati. Danes z našimi državami članicami odločno ukrepamo na podlagi znanstvenih dognanj, da bi odpravili tveganje zaradi kemikalije, ki se uporablja v živilih," je ob tem dejala komisarka za zdravje in varnost hrane Stela Kiriakides.

"V zadnjih letih je bilo objavljenih več študij, ki so preiskovale vpliv s prehrano vnesenega titanovega dioksida na zdravje in njegovo morebitno genotoksičnost, t.j. sposobnost kemične snovi, da poškoduje genski material celic, kar posledično lahko privede do rakotvornih učinkov. Na podlagi razpoložljivih rezultatov raziskav je EFSA 6. maja 2021 sklenila, da glede na razpoložljive dokaze o variabilnosti velikosti delcev titanovega dioksida, ki se lahko uporablja v živilih, ni mogoče izključiti možnosti za genotoksičnost, in zaključila, da se E171 ne smatra več kot varen aditiv za živila. V zvezi s tem se s strani Evropske komisije pričakuje še zakonodajna ureditev prepovedi uporabe tega aditiva v živilih," je pojasnila dr. Urška Blaznik, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).  

Aditivi so snovi, ki se živilom dodajo med postopki predelave oziroma pri hrambi, z namenom izboljšanja kakovosti in varnosti živil. Uporabljajo se kot barvila, sladila, konzervansi, antioksidanti itd. Proizvajalci smejo dodajati aditive živilom le, kadar za to obstaja upravičena tehnološka potreba, pri čemer s tem ne ogrožajo potrošnika. Dovoljena je le uporaba odobrenih aditivov, ki imajo za lažje označevanje pripisano tudi identifikacijsko številko; črko E, ki ji sledi pripadajoča številka. Uporabo aditiva je proizvajalec dolžan označiti na označbi živila, med sestavinami, pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko. 

V Sloveniji se uporaba tega aditiva zmanjšuje

Leta 2017 je več kot dve tretjini (70%) žvečilnih gumijev na slovenskem trgu vsebovalo titanov dioksid, leta 2020 pa le še četrtina, je pokazala raziskava.
Leta 2017 je več kot dve tretjini (70%) žvečilnih gumijev na slovenskem trgu vsebovalo titanov dioksid, leta 2020 pa le še četrtina, je pokazala raziskava. FOTO: Shutterstock

Da bi raziskali trende uporabe titanovega dioksida v preskrbi s hrano na slovenskem trgu, so raziskovalci z Inštituta za nutricionistiko in Nacionalnega inštituta za javno zdravje izvedli obsežno raziskavo, v katero so vključili 12.644 predpakiranih živil, razpoložljivih v Sloveniji v letih 2017 in 2020. Rezultati raziskave so pokazali, da se je v teh treh letih uporaba titanovega dioksida v živilih zmanjšala s štirih na dva odstotka. Aditiv je bil leta 2017 najpogosteje uporabljen v žvečilnih gumijih, leta 2020 pa v čokoladi in sladkarijah. 

"Titanov dioksid oziroma E171 je aditiv, ki se v živilih uporablja predvsem zaradi estetskih razlogov. Živilom se dodaja z namenom, da se doseže lepa in čista bela barva oz. videz motnosti, zato se ga najpogosteje zasledi v sladkarijah, žvečilnih gumijih in pekovskih izdelkih, po

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (10)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

unclub
09. 10. 2021 11.15
Koliko sranja zmeče prehrambena industrija v hrano! In to nepotrebnih aditivov. Seveda uspešno industrija lobira, da preprečuje zakone, ki bi hrano naredili bolj varno.
celjan2
09. 10. 2021 09.11
+1
Bodo pa zopet začeli dodajati litopon v hrano.
Tomaz Korosec
08. 10. 2021 21.59
+1
Dobro da mamo EU. Da samo zaradi lepe barve pojem nekaj strupenega je nesprejemljivo.
thedutchman
09. 10. 2021 08.56
+2
ja res so hitri prej so nas sam 15let vsak dan futral iz tem in še spodbujal če smo natančni
kahelc
08. 10. 2021 21.30
Generacija56
08. 10. 2021 21.23
+2
Grafen oksid pa je dober. Mljask!
celjan2
09. 10. 2021 09.08
+0
GENERACIJA56. Ti pa glih veš kaj je grafen. Si prvič prebral o njem na FB od internetnih doktorjev!
Generacija56
10. 10. 2021 08.17
Celjan, o, brez skrbi, vem kaj je grafen oksid. Nekaj iz stroke, ogromno več pa iz študij, ki so opravljene na njegovi uporabi NA ČLOVEKU od l.2016. FB NIMAM! Sem bil med prvimi Slovenci, ki je imel tam račun, a sem ga po nekaj mesecih izbrisal, KO SE JE ŠE DALO, ker mi je hitro postalo jasno, kaj to je. Omrežje za nadzor širokih množic. Je pa vseeno tam več STROKOVNJAKOV, kot jih premore uboga Slovenija... Ker so odrinjeni iz javnosti. Vedo preveč. Mimogrede, a veš, da dobi ta osid magnetne lastnosti šele na telesni temperaturi? Za nevedne pa je na voljo video, kako se obnaša v šibkem EM polju....
Dr.Rugelj
08. 10. 2021 21.11
+2
Cinkarna bo šla v minus...
celjan2
09. 10. 2021 09.10
Za 🍔Cinkarno je količina TiO2 prodana za prehrambeno industrijo dim od p. Mislim pa da ga sploh ne proizvaja v Food Grade kvaliteti.