Generalni sekretar IMO Arsenio Dominguez je dejal, da gre za "odločilen korak k ponovni vzpostavitvi pomorske varnosti" in konec napadov na civilni ladijski promet.
"Zagotovili smo potrebna varnostna jamstva in temeljito preverili pogoje za varno plovbo, ki bodo omogočili izvedbo teh operacij," je poudaril.
Evakuacija mornarjev je mogoča le, če bo Hormuška ožina ostala odprta. Po podatkih pomorske obveščevalne družbe Kpler je od ponovnega odprtja ožine skozi prehod plulo najmanj 172 ladij, od tega 42 samo v soboto.
Kljub temu promet ostaja precej pod predkrizno ravnjo. Pred izbruhom konflikta je Hormuško ožino dnevno prečkalo približno 138 plovil, trenutno pa je številka občutno nižja.
Analiza podatkov o sledenju ladij kaže, da je v torek v ožini in njeni okolici čakalo več kot 200 tankerjev.
IMO je sporočil, da bosta za umik plovil po potrebi vzpostavljeni dve začasni plovni poti skozi ožino. Ladje bodo navodila prejemale individualno, organizacija pa bo dnevno objavljala podatke o številu plovil, ki bodo varno zapustila območje.
Rubio: Nihče ne sme zaračunavati prehoda
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je med obiskom Združenih arabskih emiratov ostro opozoril Iran zaradi predlogov o zaračunavanju pristojbin za prehod skozi Hormuško ožino.
"Gre za mednarodno plovno pot. Nobena država nima pravice zaračunavati pristojbin ali cestnin na mednarodnih vodah. To določa mednarodno pravo," je dejal Rubio.
Po njegovih besedah se s tem stališčem strinjajo tudi druge države v regiji.
Hormuška ožina velja za eno najpomembnejših svetovnih prometnih žil za transport nafte in zemeljskega plina. Ko je Iran po začetku napadov konec februarja dejansko zaprl prehod, so cene nafte Brent presegle 100 dolarjev za sod, motene pa so bile tudi dobave energentov in ključnih surovin, med drugim gnojil.
Spor glede jedrskih inšpekcij
Čeprav sta Washington in Teheran prejšnji teden podpisala okvirni dogovor o končanju konflikta, ostajajo odprta številna vprašanja.
Ameriška stran vztraja, da sporazum vključuje tudi obsežne inšpekcije iranskega jedrskega programa pod nadzorom Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju zapisal, da se je Iran strinjal z "najvišjo ravnjo jedrskih inšpekcij v prihodnosti".
Iran medtem zatrjuje, da inšpektorji IAEA ne bodo mogli pregledovati jedrskih objektov, ki so bili v preteklem letu tarča ameriških in izraelskih napadov.
Iranski predsednik Masoud Pezeškian je med obiskom v Pakistanu poudaril, da Iran pod nobenimi pogoji ne bo razpravljal o svojih obrambnih zmogljivostih. Pakistanski premier Šebaz Šerif pa je dodal, da vprašanje balističnih raket sploh ni del dogovora med ZDA in Iranom.
Kljub diplomatskim nesoglasjem v IMO ocenjujejo, da mirovni dogovor predstavlja pomemben korak k normalizaciji razmer na eni najpomembnejših pomorskih poti na svetu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.