Evakuirali bodo 11.000 mornarjev iz Hormuške ožine

Generalni sekretar IMO Arsenio Dominguez je dejal, da gre za "odločilen korak k ponovni vzpostavitvi pomorske varnosti" in konec napadov na civilni ladijski promet.

"Zagotovili smo potrebna varnostna jamstva in temeljito preverili pogoje za varno plovbo, ki bodo omogočili izvedbo teh operacij," je poudaril.

Evakuacija mornarjev je mogoča le, če bo Hormuška ožina ostala odprta. Po podatkih pomorske obveščevalne družbe Kpler je od ponovnega odprtja ožine skozi prehod plulo najmanj 172 ladij, od tega 42 samo v soboto.

Kljub temu promet ostaja precej pod predkrizno ravnjo. Pred izbruhom konflikta je Hormuško ožino dnevno prečkalo približno 138 plovil, trenutno pa je številka občutno nižja.

Analiza podatkov o sledenju ladij kaže, da je v torek v ožini in njeni okolici čakalo več kot 200 tankerjev.

IMO je sporočil, da bosta za umik plovil po potrebi vzpostavljeni dve začasni plovni poti skozi ožino. Ladje bodo navodila prejemale individualno, organizacija pa bo dnevno objavljala podatke o številu plovil, ki bodo varno zapustila območje.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je med obiskom Združenih arabskih emiratov ostro opozoril Iran zaradi predlogov o zaračunavanju pristojbin za prehod skozi Hormuško ožino.

"Gre za mednarodno plovno pot. Nobena država nima pravice zaračunavati pristojbin ali cestnin na mednarodnih vodah. To določa mednarodno pravo," je dejal Rubio.

Po njegovih besedah se s tem stališčem strinjajo tudi druge države v regiji.

Hormuška ožina velja za eno najpomembnejših svetovnih prometnih žil za transport nafte in zemeljskega plina. Ko je Iran po začetku napadov konec februarja dejansko zaprl prehod, so cene nafte Brent presegle 100 dolarjev za sod, motene pa so bile tudi dobave energentov in ključnih surovin, med drugim gnojil.

Čeprav sta Washington in Teheran prejšnji teden podpisala okvirni dogovor o končanju konflikta, ostajajo odprta številna vprašanja.

Ameriška stran vztraja, da sporazum vključuje tudi obsežne inšpekcije iranskega jedrskega programa pod nadzorom Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju zapisal, da se je Iran strinjal z "najvišjo ravnjo jedrskih inšpekcij v prihodnosti".

Iran medtem zatrjuje, da inšpektorji IAEA ne bodo mogli pregledovati jedrskih objektov, ki so bili v preteklem letu tarča ameriških in izraelskih napadov.

Iranski predsednik Masoud Pezeškian je med obiskom v Pakistanu poudaril, da Iran pod nobenimi pogoji ne bo razpravljal o svojih obrambnih zmogljivostih. Pakistanski premier Šebaz Šerif pa je dodal, da vprašanje balističnih raket sploh ni del dogovora med ZDA in Iranom.

Kljub diplomatskim nesoglasjem v IMO ocenjujejo, da mirovni dogovor predstavlja pomemben korak k normalizaciji razmer na eni najpomembnejših pomorskih poti na svetu.

Iran je ZDA po Trumpovih besedah obvestil, da "kljub nasprotnim navedbam v provokativnih lažnih novicah (...) NE ZARAČUNAVA IN NE PREJEMA NOBENIH PRISTOJBIN, ZAVAROVALNIN NITI DRUGIH PLAČIL KAKRŠNE KOLI VRSTE OD LADIJ, KI PLUJEJO SKOZI HORMUŠKO OŽINO". "Če gre za lažne informacije, se bodo pogajanja takoj končala," je dodal predsednik ZDA.

"ZDA niso Iranu izplačale nobenega denarja niti mu niso sprostile sredstev z njihovih računov. Del njihovih sredstev, ki so v celoti pod našim nadzorom, bomo sprostili našim kmetom in živinorejcem za nakup koruze, pšenice, soje in drugih pridelkov. V Iranu nujno potrebujejo hrano, zato jo bomo zanje kupovali izključno iz ZDA," je zatrdil.

Memorandum o razumevanju, ki sta ga nedavno podpisala Iran in ZDA, določa prost prehod prek Hormuške ožine brez plačil v 60-dnevnem obdobju, ko naj bi se odvijala tehnična pogajanja med stranema o odprtih vprašanjih. Ni pa jasno, ali bo prehod prek ožine brezplačen tudi po izteku tega obdobja.

V Teheranu so večkrat poudarili, da ladjam, ki prečkajo ožino, ne nameravajo zaračunavati pristojbin, načrtujejo pa zaračunavanje pomorskih storitev.

Predstavniki oblasti Irana in Omana, ki prav tako leži ob Hormuški ožini, so v torek sporočili, da bodo skupaj preučili stroške za storitve v okviru upravljanja Hormuške ožine. V Teheranu vztrajajo, da bo Iran tisti, ki bo v skladu z mednarodnimi predpisi upravljal s to ključno pomorsko potjo.

Mednarodna pomorska organizacija (IMO), ki deluje pod okriljem ZN, je ob tem danes sporočila, da ladje že plujejo skozi ožino v skladu z novim načrtom evakuacije, ki ga je pripravila IMO. Število ladij, ki so v zadnjih dneh prečkale ožino, zlagoma narašča.

Po podatkih v poročilu o pomorski varnosti, ki ga je danes objavila nemška zavarovalnica Allianz, v Perzijskem zalivu trenutno čaka okrog 1150 tovornih ladij, okoli 20.000 pomorščakov in tovor v vrednosti približno 125 milijard dolarjev.

"Katarski premier je odpotoval v Maskat, da bi pripravil pogovore med Iranom, državami Zaliva in Irakom o delovanju Hormuške ožine," je za AFP povedal diplomat.

V skladu z memorandumom o razumevanju med ZDA in Iranom v 14 točkah sta islamska republika in Oman, ki mejita na Hormuško ožino, z drugimi zalivskimi državami pripravljena voditi pogovore "za opredelitev prihodnjega upravljanja in pomorskih storitev" v ožini, ključni za izvoz energentov iz regije.

Memorandum določa prost prehod prek ožine brez plačil v 60-dnevnem obdobju, ko naj bi se odvijala tehnična pogajanja med stranema o odprtih vprašanjih. Ni jasno, ali bo prehod brezplačen tudi po izteku tega obdobja. V Teheranu so večkrat poudarili, da ne nameravajo zaračunavati pristojbin, načrtujejo pa zaračunavanje pomorskih storitev.

Al Tani je ob tem v danes objavljenem pogovoru za časnik Financial Times (FT) komentiral nedeljsko eksplozijo v plinarni v industrijski coni Ras Lafan, v kateri je umrlo 13 ljudi, več kot 60 je bilo ranjenih. Kot je dejal, se bo katarska proizvodnja utekočinjenega zemeljskega plina kljub škodi, ki jo je utrpela omenjena plinarna, v nekaj tednih vrnila na običajno raven.

"Naše ekipe so že nekaj tednov v polni pripravljenosti," je pojasnil in dodal, da se državno energetsko podjetje QatarEnergy pripravlja na ponovni zagon običajnega delovanja, takoj ko se bodo tudi razmere v Hormuški ožini normalizirale.

Industrijska cona Ras Lafan je sicer precejšnjo škodo utrpela že med vojno na Bližnjem vzhodu, ko je Iran v odziv na agresijo ZDA in Izraela napadal ameriške cilje v državah v regiji, med njimi v Katarju. Iranski napadi so zalivski emirat, ki spada med vodilne svetovne proizvajalce LNG, celo prisilili, da je začasno ustavil proizvodnjo plina.