Radio Svobodna Evropa (RSE) sicer poudarja, da se o načrtu ni razpravljalo na najvišji ravni EU in ga nobena država še ni uradno odobrila. Zdi se, da gre za zdaj še za osnutek mirovnega načrta. 12 točk je razdeljenih v dve fazi: najprej premirje in nato pogajanja.
Radio Svobodna Evropa ugotavlja, da večina evropskih držav vztraja pri pristopu, ki se najprej zavzema za premirje. V dokumentu je navedeno, da se bo premirje "začelo 24 ur po tem, ko bodo strani sprejele ta načrt" in da bo linija stika na fronti "zamrznjena na točki ob začetku premirja".
Načrt namiguje, da bodo Združene države Amerike imele vodilno vlogo v pogovorih, in predlaga tudi, da se spremljanje premirja začne "takoj pod vodstvom ZDA z uporabo satelitov, brezpilotnih letalnikov in drugih tehnoloških orodij".
Med premirjem naj bi se Ukrajina in Rusija dogovorili o "paktu o nenapadanju", kar pomeni, da bi Moskva ustavila napade na Ukrajino, Kijev pa bi se vzdržal poskusov, da bi z vojaškimi sredstvi ponovno pridobil ozemlja, ki so pod ruskim nadzorom, kot so Krim, Donbas, Herson in Zaporožje.
Kar zadeva jedrsko elektrarno Zaporožje, načrt predvideva, da bi jo prenesli izpod ruskega nadzora v upravo tretje strani. Nato bi postopoma, po zaključku pogajanj, prešla nazaj pod ukrajinsko upravo.
Načrt vključuje tudi "ukrepe za krepitev zaupanja", ki predvidevajo "ukinitev simboličnih sankcij", ki bi se odpravile po preteku določenega števila dni miru. Drug predlog je ponovno povabilo Rusije v mednarodne organizacije. Čeprav ni izrecno navedeno, se to verjetno nanaša na Svet Evrope, iz katerega je bila Rusija izključena leta 2022, in Mednarodni olimpijski komite.
Načrt nadalje predlaga ustanovitev Mirovnega odbora pod vodstvom Donalda Trumpa, ki bi nadzoroval izvajanje končnega mirovnega sporazuma, kar je ideja, ki jo je očitno navdihnil nedavno predstavljeni mirovni predlog za Gazo, piše RSE.
Varnostna jamstva za Ukrajino, na katerih t. i. Koalicija voljnih dela že več mesecev, so osma točka načrta, čeprav ni navedenih nobenih nadaljnjih podrobnosti glede teh zagotovil. Deveta točka bi lahko bila kamen spotike, saj poziva k dialogu na visoki ravni med Kijevom in Moskvo, da bi "povečali medsebojno razumevanje in spoštovanje raznolikosti jezika, kulture in vere". Moskva namreč Kijevu očita hude kršitve pravic ruske manjšine v Ukrajini, predvsem pa "omejevanje in prepoved uporabe ruskega jezika", ki ga je (vsaj pred splošno invazijo) uporabljal velik delež narodnostno opredeljenih Ukrajincev.
Deseta točka predvideva začetek pogajanj o upravljanju okupiranih ozemelj. Enajsta točka se osredotoča na obnovo Ukrajine in predlaga ustanovitev sklada, ki bi lahko uporabljal zamrznjena ruska sredstva.
Zadnja točka predvideva postopno odpravo sankcij proti Rusiji. Ukrajina in Rusija bi začeli tudi postopek dogovora o odškodnini za vojno škodo z uporabo zamrznjenih zahodnih sredstev v skupni vrednosti več kot 200 milijard evrov, ki bi bila sproščena, ko bo dosežen dogovor med Kijevom in Moskvo.
Načrt predlaga tudi tako imenovani mehanizem za vračanje sankcij, v skladu s katerim bi se vse sankcije in izolacijski ukrepi proti Rusiji samodejno ponovno uvedli, če bi ta sprožila nov napad na Ukrajino.
O mirovnem načrtu je pred kratkim sicer prvi poročal Bloomberg. Ta je navedel še nekatere podrobnosti, in sicer pogajanja o upravi okupiranih ozemelj, vrnitvi deportiranih otrok in izmenjavi zapornikov. Pričakuje se, da bo izvajanje načrta nadzorovala posebna mirovna komisija pod vodstvom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Vendar pa ostaja nejasno, ali ima pobuda uradno podporo v Washingtonu, je poročal Bloomberg.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da se bo konec tedna sestal s svetovalci iz Ukrajine in voditelji EU, da bi razpravljali o načrtu za konec vojne z Rusijo.
Moskva se za zdaj na poročanja o načrtu EU in Ukrajine še ni odzvala. Pozitivnega odgovora ni pričakovati, saj načrt ne omenja nekaterih glavnih zahtev Rusije. Morda še bolj kot ozemeljske zahteve so za Rusijo pomembna jamstva, da Ukrajina ne bo postala članica zveze Nato, prav tako v Moskvi zahtevajo zmanjšanje ukrajinske vojske.
Medtem pa portal RBC-Ukrajina, ki se sklicuje na pogajalski vir, poroča, da je napredek pri načrtu za konec vojne v Ukrajini v veliki meri odvisen od izida prihajajočega srečanja med Trumpom in kitajskim voditeljem Ši Džinpingom, ki je predvideno za danes.
