Evropa pod novo vročinsko kupolo: dolgotrajen in intenziven vročinski val

Kot napovedujejo meteorologi, bo osrednjo Evropo in številne druge države v naslednjih 10 dneh ponovno zajel vročinski val. "Lokalno bi lahko avgustovske temperature podrle rekorde," poroča portal Severe Weather. 

Že v soboto je sicer vročina začela s Sredozemlja in Iberskega polotoka pronicati proti severu. Razširila se je že v Francijo, Italijo in na Balkan. Ponekod v južni Franciji, Padski nižini in Grčiji so se temperature tako že približale 40 stopinjam Celzija.

V osrednji Franciji, južni Nemčiji, Sloveniji, na Madžarskem in Slovaškem so bile medtem temperature nekoliko nižje; okoli 30 stopinj Celzija. Topleje pa je bilo južneje, predvsem v Španiji, BiH, Albaniji in Severni Makedoniji.

A vročina bo v prihodnjih dneh postajala še hujša. Srednjeročne napovedi kažejo, da bi lahko temperature v nekaterih državah dlje časa ostale nad 40 stopinjami Celzija. Temperature pa se bodo sredi tedna precej dvignile tudi v srednji in vzhodni Evropi, saj se bo vročinska kupola širila proti vzhodu.

T. i. vročinska kupola več dni zapored miruje nad nekim območjem in skrbi za dolgotrajne vročinske valove. Zrak se v vročinski kupoli zaradi vse bolj suhih in toplih tal ob sončnem vremenu postopno segreva, hkrati pa se v višinah spušča proti tlom, kar pomeni dodaten vir segrevanja ozračja in prepreko za kopičenje vodne pare, ki bi lahko sprožila nevihte in osvežitev.

V običajnih vročinskih valovih v zmernih geografskih širinah je glavni dejavnik dotok toplejše zračne mase iznad južnih krajev, za nas npr. iznad Severne Afrike, medtem ko je pri vročinskih kupolah to drugotnega pomena. V dlje časa vztrajajočem višinskem grebenu, anticiklonu pri tleh, se je ob sončnem in suhem vremenu nad večjim delom Sredozemlja in Sredozemskega morja zračna masa močno ogrela, hkrati pa so se ogrela tla in površina morja.

To je posledica dolgotrajnega vročinskega vala in sončnega vremena nad sušnimi tlemi, kar je skupaj s spuščanjem zračne mase v višinskem grebenu privedlo do rekordnih temperatur pri tleh. Čeprav gre za naraven pojav, znanstveniki opozarjajo, da bi podnebne spremembe lahko povzročile pogostejše in intenzivnejše tovrstne valove.