Največja varnostna operacija: v mestu sistemi zračne obrambe in 10.000 vojakov

"Kralj je ponudil nastanitev predsedniku ZDA, ki je ponudbo sprejel. Običajno se gostujočim državnim voditeljem ponudi nastanitev, odločitev, ali bo gost ponudbo sprejel ali ne, pa je njegova," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila nizozemska kraljeva družina.

Trump, ki bo danes in v sredo sodeloval na vrhu voditeljev članic Nata v Haagu, bo tako namesto v hotelu prespal v luksuzni zasebni rezidenci nizozemskega kralja, kjer sta v preteklosti med drugim bivala tudi njegov predhodnik Bill Clinton in nekdanja britanska kraljica Elizabeta II.

Kralj Viljem-Aleksander bo predsednika ZDA v sredo gostil tudi na zajtrku, preden se bo Trump pridružil voditeljem članic Nata na osrednjem delu zasedanja.

Palača Huis ten Bosch, kar v prevodu pomeni hiša v gozdu, je ena od treh uradnih rezidenc nizozemskega kralja. Zgrajena je bila leta 1645, prvotno kot poletna rezidenca, kasneje pa so jo večkrat obnovili in dogradili. Poleg palače z veličastnimi sobanami je del rezidence Huis ten Bosch tudi ogromno posestvo z vrtom.

Nizozemski kralj in kraljica sta voditelje članic Nata nocoj v palači gostila na svečani večerji, vendar pa se bodo vsi razen Trumpa nato odpravili v svoja prenočišča v Haagu in okolici, kjer zaradi vrha Nata v teh dneh veljajo strogi varnostni ukrepi, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Dogodek je po navedbah nizozemske vlade zahteval največjo varnostno operacijo v zgodovini države, ki so jo poimenovali Oranžni ščit.

Poleg več kot 10.000 vojakov so v mesto napotili tudi okoli 27.000 policistov, kar je približno polovica celotne sestave nizozemske policije.

Okoli Haaga je nameščenih deset sistemov zračne obrambe in radarjev, medtem ko nizozemska mornarica patruljira ob obali blizu mesta. Zaprli so tudi zračni prostor nad mestom ter številne ceste in celo kolesarske poti, kar je zlasti ujezilo domačine.

Med letom na vrh Nata pa je ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da obstajajo različne interpretacije 5. člena severnoatlantske pogodbe, ki se nanaša na kolektivno obrambo.

"Odvisno od vaše definicije. Obstaja več definicij 5. člena," je Trump dejal v odgovoru na novinarsko vprašanje o tem, ali je pripravljen spoštovati člen o kolektivni obrambi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V omenjenem členu piše, da pogodbenice soglašajo, da se oborožen napad na eno ali več pogodbenic šteje za napad na vse pogodbenice.

Nadalje navaja, da bo v primeru takega oboroženega napada vsaka članica pomagala napadeni pogodbenici, "vključno z uporabo oborožene sile, da se ponovno vzpostavi in ohranja varnost severnoatlantskega območja".

Trump je sicer že marca vzbudil podobne pomisleke, ko je dejal, da ZDA ne bodo branile članic zavezništva, če te ne bodo plačale dovolj za skupno obrambo.

Voditelji članic Nata bodo v sredo na vrhu v Haagu potrjevali dogovor, po katerem naj bi članice letne proračunske izdatke za obrambo in varnost do leta 2035 zvišale na pet odstotkov BDP, pri čemer bi 3,5 odstotka BDP namenile za naložbe neposredno v obrambo, 1,5 pa za naložbe, povezane z njo.

Prav ameriški predsednik je prvi podal predlog o petih odstotkih za obrambo. Temu je šele nato sledil generalni sekretar Nata Mark Rutte. Trump je kljub temu minuli teden menil, da ZDA ni treba zvišati izdatkov.

"Mislim, da ne, ampak oni bi morali," je Trump odgovoril na vprašanje, o tem, ali ZDA nameravajo slediti smernicam Nata. "Mi podpiramo Nato že tako dolgo in v številnih primerih plačujemo 100 odstotkov stroškov," je dodal.

Članice Nata so 5. člen pogodbe uporabile le enkrat, in sicer po napadih na ZDA 11. septembra 2001. Nato je ob tem ZDA dal na razpolago skupne sile za niz obrambnih dejavnosti.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na forumu, na katerem so se dan pred vrhom zavezništva zbrali obrambni ministri članic in predstavniki obrambne industrije, spomnila na marca predstavljeno belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe, ki v prihodnjih letih predvideva do 800 milijard evrov dodatnih naložb v obrambo držav članic EU.

Evropa se je s tem po njenih besedah na področju obrambe "končno prebudila".

"Jutri bo vrh določil zgodovinski nov Natov cilj na področju obrambnih izdatkov. Vendar pa je to, kako vlagamo, enako pomembno kot to, koliko vlagamo," je glede predvidenega dogovora voditeljev o zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) povedala predsednica komisije.

Medtem ko Nato določa standarde in cilje zmogljivosti za članice zavezništva, lahko EU pomaga pri povezovanju različnih industrij, članic Nata z državami, ki to niso, ter civilne in obrambne industrije.

Glede slednjega je poudarila, da je treba obrambni industriji zagotoviti neoviran dostop do ključnih tehnologij, ki se lahko uporabljajo tako v civilne kot vojaške namene. Projektom za proizvodnjo tehnologij z dvojno rabo bo zato EU omogočila dostop do novih tovarn umetne inteligence, je napovedala. Gre za čipe, računalništvo v oblaku, satelite in umetno inteligenco.

"Vemo, da bo Rusija v prihodnjih petih letih sposobna preizkusiti našo zavezanost skupni obrambi. Do leta 2030 mora Evropa imeti vse, kar potrebuje za kredibilno odvračanje," je še povedala von der Leyen. "To od vseh nas zahteva spremembo miselnosti," je pozvala.

Von der Leyen se bo drevi skupaj s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo udeležila večerje, ki jo bo za voditelje članic Nata ob začetku dvodnevnega zasedanja v Haagu gostil nizozemski kralj. V ospredju vrha je zvišanje obrambnih izdatkov, voditelji naj bi se v sredo zavezali, da jih bodo njihove države do leta 2035 zvišale na pet odstotkov BDP.

"Naše obrambne industrije povezujemo, kot da bi bila Ukrajina članica EU," je pred srečanjem ob robu vrha Nata v Haagu povedala von der Leyen in poudarila pomen evropskih vlaganj v ukrajinsko obrambno industrijo tako za Ukrajino kot Evropo.

Kot je dejala, so za ta namen vzpostavili finančni mehanizem SAFE, iz katerega bodo članice EU, Ukrajina in partnerji lahko jemali posojila za naložbe v ukrajinsko obrambno industrijo, kar da bo Ukrajini pomagalo preživeti v vojni, obenem pa bo prispevalo h krepitvi evropske obrambe.

"Od vas se lahko veliko naučimo," je povedala predsednica komisije. Zagotovila je, da se bo nadaljevala tudi siceršnja finančna podpora Ukrajini, saj ta v vojni proti Rusiji brani tudi evropske vrednote in načela.

Kot je še povedala, bodo z 18. svežnjem sankcij dodatno pritisnili na Moskvo in poskušali prisiliti predsednika Vladimirja Putina, da sede za pogajalsko mizo in sprejme pravičen in trajen mir. Evropskim sankcijam se bodo po njenih besedah s svojimi ukrepi pridružile tudi države skupine G7.

"Vse to kaže, da ste med prijatelji, da lahko računate na nas, da vam stojimo ob strani," je še poudarila.

Predsednik Evropskega sveta Costa je dejal, da Rusija ostaja grožnja svetovni varnosti, saj gre za državo, ki sklepa zavezništva z državami, kot sta Severna Koreja in Iran. Tudi on je izpostavil potrebo po pravičnem in trajnem miru, pohvalil pa je tudi napredek Ukrajine na poti v unijo.

Prvi mož Nata Rutte je medtem izpostavil, da bo letošnja podpora Ukrajini še izdatnejša kot lanska, potem ko so evropske države in Kanada Kijevu v slabega pol leta že obljubile za 35 milijard evrov pomoči. Pred tem je ob prihodu Zelenskega na vrh dejal, da je pot Ukrajine v Nato nepovratna.

"Približuje se pomemben vrh, na katerem bodo sprejete pomembne odločitve o Ukrajini, ki temeljijo na lanskem vrhu v Washingtonu, kjer smo se dogovorili, da je pot Ukrajine v Nato nepovratna," je dejal nekdanji nizozemski premier.

Zelenski je medtem dejal, da je enotnost članic Nata in EU glede Ukrajine za Kijev najpomembnejša.

Ob robu vrha zavezništva bo imel ukrajinski predsednik še več drugih srečanj. V sredo se bo po napovedih sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, pa tudi z voditelji Nemčije, Francije, Italije, Poljske in Združenega kraljestva.