Evropo je ob začetku vojne v Ukrajini izredno skrbelo, kaj bo z zemeljskim plinom. Ga bo dovolj? Bo Evropo zeblo? Bo Rusija začela izsiljevati? A kot ugotavlja ameriški raziskovalni center za energetsko politiko, so bile te skrbi odveč, saj da je v Evropi (trenutno) plina preveč.
"Bliža se poletje in Evropska unija se sooča z nenavadno situacijo – sredi največje energetske krize v njeni zgodovini ima preveč zemeljskega plina," sta za nemški Deutsche Welle sta izpostavila člana raziskovalnega centra na ameriški univerzi Columbia Akos Losz in Ira Joseph.
Slednje je presenetljivo predvsem zato, ker so lanskega avgusta, ko je od začetka ruskega agresije na Ukrajino minilo pol leta, v pričakovanju zime cene energentov začele strmo naraščati. Zmanjšana dobava plina iz Rusije je povzročila, da je bilo treba za eno megavatno uro zemeljskega plina odšteti tudi do 350 evrov. A zima nato ni bila huda, skladišča se niso izpraznila, cene pa so začele padati. Države so začele s pomočmi in medsebojnim sodelovanjem. Vlade članic EU so za zmanjšanje energetske krize podjetjem in potrošnikom skupaj namenile 646 milijard evrov. Sedaj pa naj bi bilo zemeljskega plina v Evropi preveč.
Huda zima utegne situacijo spremeniti
A že manjša sprememba bi lahko prinesla nesorazmerne posledice, opozarja Kamil Lipinski s poljskega ekonomskega inštituta (PEI). Z zmanjšano porabo ruskega plina so namreč evropski trgi manj stabilni, kot so bili pred vojno, so tudi dejali na PEI.
Spremembe bodo najverjetneje prišle z zimo – pritisnil bo mraz in poraba se bo povečala, zaloge pa bo treba, čeprav jih je dovolj, prerazporediti. Tiskovni predstavnik Evropske komisije Tim McPhie je za DW potrdil, da bo treba za to vsa evropska skladišča do novembra zapolniti do 90 odstotkov."Evropa mora zapolniti čim več ukrajinskih podzemnih skladiščnih zmogljivosti, da bi lahko pokrila morebitne zimske skoke," pa je napovedal Jacopo Casadei z inštituta Energy Aspects. Pomagala bi lahko tudi ukrajinska skladišča.
Očitno se napadena država na skladiščenje sicer pripravlja že več let, saj je v letu 2020 prilagodila svoj regulativni okvir za skladiščenje plina članic EU, te lahko tam plin shranijo po nižji tarifi. Pred dvema mesecema je skladnost skladiščenja v Ukrajini s predpisi EU potrdila tudi Unija.
So rešitev ukrajinska skladišča? Večja imajo le ZDA in Rusija
Ukrajinska skladišča, ki so pod nadzorom operaterja Ukrtransgaz ter v lasti državnega podjetja Naftogaz, imajo skupno kapaciteto 31 milijard kubičnih metrov, raztezajo pa se 11 nadstropij pod zemljo. Večja od ukrajinskih skladišč so le skladišča v ZDA in Rusiji.
Ukrajina je državam EU pripravljena ponuditi 10 milijard kubičnih metrov prostora, kar je približno ena desetina vsega skladiščnega prostora v Uniji. Ukrajinsko državno podjetje od tem pravi, da bi Evropi lahko ponudili še pet milijard kubičnih metrov prostora več, a le, če bo država znova osvojila ozemlja, ki so trenutno pod ruskim nadzorom. Operater Ukrtransgaz pa poudarja, da ima ukrajinski sistem za prenos plina kar 100 transportnih poti med skladišči in državami članicami EU, nemški članek še povzema Index.hr.
Na drugi strani velikih skladišč pa stojijo pomisleki o varnosti shranjevanja plina v državi, kjer divja vojna. V zadnjih mesecih lanskega leta je namreč Rusija dokazala, da z usmerjenimi napadi lahko naredi precejšnjo škodo na energetskem omrežju. Podobno bi lahko sledilo v primeru skladiščenja evropskega plina v Ukrajini. "To bi lahko postal še en način tržnega pritiska na Evropo," ocenjuje Anna Mikulska z univerzitetnega inštituta za javno politiko Baker.
KOMENTARJI (329)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.