Noči brez spanca, dnevi brez sape: vročina znova zajela Evropo

Nad jugozahodno Evropo se je znova oblikovala vročinska kupola, ki iz severne Afrike proti Iberskemu polotoku in osrednji Evropi potiska vroč in suh zrak. Meteorologi napovedujejo, da bodo najhuje prizadeti deli Španije, Portugalske, Francije in Italije, kjer bi temperature v prihodnjem tednu lahko dosegle ali presegle 40 stopinj Celzija, navaja The New York Times.

V Španiji je po poročanju Euronews državna meteorološka agencija že izdala rumena in oranžna vremenska opozorila zaradi izrazitega dviga temperatur. Otroci so se v eni od osnovnih šol v bližini Barcelone zaradi vse bolj vročih učilnic polivali z vodo. Mesta, kot so Sevilla, Zaragoza in Córdoba, se pripravljajo na skoraj 40-stopinjsko vročino.

Podobne razmere ob koncu tedna pričakujejo v Franciji, kjer je večji del države vročinski val zajel že danes. Zaradi tega so v več krajih po državi prekinili pouk v šolah, odpovedali pa so tudi približno 70 železniških povezav med četrtkom in ponedeljkom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Lani je Francija v času junijskega vročinskega vala skupaj zaprla približno 2200 šol, letos pa je državo po neobičajno vročem maju zajel že drugi vročinski val. Po napovedih bodo najvišje temperature državo zajele v nedeljo ali ponedeljek, ko v več regijah, vključno s Parizom, pričakujejo 40 stopinj.

V Italiji, predvsem na jugu države, bi lahko vročina prav tako dosegla vrhunec pri 40 stopinjah. Tam se je vročinski val začel v sredo. V večini osrednjega in severnega dela države so se temperature gibale okoli 36 stopinj Celzija, vremenoslovci pa za četrtek popoldne opozarjajo na nevihte in točo v gorskih območjih.

Na Portugalskem meteorologi opozarjajo, da se bo vročina od konca tedna še stopnjevala, najbolj prizadete pa bodo notranjost doline Douro, dolina reke Tajo in pokrajina Alentejo.

V Grčiji naj bi temperature dosegle do 35 stopinj Celzija, v Albaniji do 40. Podobne razmere pričakujejo tudi v nekaterih delih Hrvaške, Srbije, Črne gore, Severne Makedonije in Kosova.

Tudi v državah, ki običajno veljajo za hladnejše, kot so Nemčija, Avstrija, Madžarska, Češka, Romunija in Bolgarija, se temperature hitro vzpenjajo proti 35 do 38 stopinjam. Britanski vremenoslovci pa so za konec tedna napovedali temperature nad 30 stopinjami.

Strokovnjaki poudarjajo, da ne gre le za običajen poletni vročinski val, temveč za pojav, ki vse bolj postaja del "nove normale" v Evropi. Poseben problem predstavlja dejstvo, da številna evropska mesta in infrastruktura na takšne temperature niso prilagojeni. Električna omrežja so pod vse večjim pritiskom zaradi povečane uporabe klimatskih naprav, motnje pa se pojavljajo tudi v javnem prometu.

Ena največjih težav ostajajo tropske noči, ko temperatura v 24 urah ne pade pod 20 stopinj, v najbolj ekstremnih primerih pa ostane celo nad 25 stopinjami. Prav nočna vročina po besedah meteorologov predstavlja veliko tveganje za zdravje, saj telesu onemogoča nujno regeneracijo. Srčno-žilni sistem mora neprekinjeno delovati, da ohlaja telo, kar povečuje tveganje za zdravstvene zaplete in smrtnost med vročinskimi valovi.

Tropske noči so posebej izrazite v mestih zaradi učinka urbanega toplotnega otoka. Beton, asfalt in gosto pozidana območja toploto čez dan absorbirajo, ponoči pa jo počasi oddajajo nazaj v okolje, zato prebivalci v urbanih središčih pogosto skoraj nimajo olajšanja niti ponoči.

Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da klimatizacija v velikem delu Evrope še vedno ni samoumevna. Zaradi tradicionalno milejših poletij in strogih gradbenih pravil številna stanovanja, hoteli in javne zgradbe nimajo klimatskih naprav, zaradi česar prebivalci in turisti vročino občutijo še intenzivneje.