Evropo pretresa jesen nezadovoljstva, protesti se širijo od Francije do Balkana

V večjih mestih že več tednov potekajo množični protesti, nekatere demonstracije pa so v Franciji, Italiji in Albaniji zaznamovali aretacije, plenjenje, poškodbe in nasilje. V Španiji in na Portugalskem so se pojavila šotorska naselja, s katerimi protestniki opozarjajo na nedostopnost stanovanj.

Mnoge države se približujejo volitvam, v Nemčiji na primer pa je nezadovoljstvo državljane pregnalo na desni politični pol, podobno bi se lahko zgodilo tudi drugod, piše AP News.

Mladi Evropejci doživljajo "močan občutek negotovosti in pomanjkanja nadzora", je dejala María Silvestre, profesorica sociologije na španski univerzi Deusto. "Ko se združi več konkretnih okoliščin, pa nenadoma preskoči iskra, ki lahko usmeri to nezadovoljstvo in ljudi spodbudi, da se odpravijo na ulice."

Desničarski politiki so seveda izkoristili kaos. Čeprav so bili protesti v Franciji videti široko zastavljeni in so v njih sodelovale različne skupine prebivalstva, je ameriški predsednik Donald Trump za uničevanje obtožil priseljence. V ponedeljek je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal: "Priseljenci so prevzeli Francijo. MEJE JE TREBA ZAPRETI, IN TO TAKOJ!"

Številne proteste so sicer spodbudili nezadovoljni mladi. K nasilju so prispevali tudi drugi akterji, med njimi zamaskirani izgredniki, oblečeni v črno, vendar francoske oblasti in policija za nasilje niso obtožile priseljencev.

In kaj točno je sprožilo množične proteste?

V Franciji, ki ima večstoletno tradicijo množičnih protestov, srednješolci že več kot tri tedne organizirajo blokade in demonstracije. Zahtevajo več sredstev za šole, ki so po njihovih navedbah kadrovsko podhranjene in dotrajane, zlasti v revnejših soseskah.

Protesti so se razširili, ko so se dijaki med jesenskimi počitnicami za kratek čas umaknili, pridružili pa so se jim francoski sindikat CGT in drugi aktivisti. Gibanje zdaj vključuje tudi zahteve glede naraščajočih življenjskih stroškov in javnih storitev.

In čeprav so bili protesti dokaj mirni, so nemiri konec tedna v nekaterih delih Francije povzročili resne izgrede, policija pa je aretirala 2400 ljudi. V Parizu, Marseillu, Lyonu in Bordeauxu je prišlo do plenjenja, v Limogesu je ogenj zajel mestno hišo iz 19. stoletja in stavbo skoraj povsem uničil. Zagorelo je tudi več šol. Medtem ko so dijaki in izgredniki metali zažigalne bombe, policija pa je odgovorila s solzivcem, je bilo poškodovanih več sto ljudi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je obsodil nasilje in skrajno leve aktiviste obtožil, da skušajo z napadi na stavbe in policijo zanetiti kaos. "Tisti, ki so plenili, bodo morali poravnati nastalo škodo, tisti, ki so skušali zrušiti republiko, pa bodo odgovarjali za svoja dejanja," je Macron dejal v televizijskem nagovoru.

V Španiji so učitelji v osnovnih in srednjih šolah prejšnji teden v Madridu začeli časovno neomejeno stavko, s katero zahtevajo višje plače in boljše delovne pogoje. Nezadovoljni učitelji so letos podobne stavke organizirali tudi drugod po Španiji.

Na osrednjem madridskem trgu Puerta del Sol že več tednov stojijo šotori, s katerimi protestniki opozarjajo na naraščajoče stanovanjske stroške. Proteste je sprožila izselitev 87-letne Marie del Carmen Abascal, ki je pozneje umrla v bolnišnici.

Manjša protestna šotorska naselja so se nato pojavila tudi v drugih španskih mestih. Pritisk javnosti je vladajočo socialistično vlado spodbudil k sprejetju ukrepov za zagotavljanje cenovno dostopnih stanovanj, vendar ti v parlamentu niso dobili zadostne podpore. Zato je premier Pedro Sánchez za november razpisal predčasne volitve.

Za november je bila napovedana tudi splošna stavka, prva po 14 letih.

Podobni protesti zaradi stanovanjskih razmer so izbruhnili tudi v največjih portugalskih mestih, Lizboni in Portu, ter v Barceloni, ki je eno od središč Španije, najbolj obremenjenih zaradi čezmernega turizma in stanovanjske krize.

Po analizi poslovnega časnika Expansión minimalna plača v Španiji znaša 1221 evrov, povprečna mesečna najemnina za 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje pa okoli 1130 evrov, kar je za veliko večino prebivalcev nevzdržno.

"Večino svoje plače porabim za najemnino. Tudi moja sostanovalka se tako kot jaz komaj prebija iz meseca v mesec," je povedala 20-letna natakarica Diana Manzanares, ki živi v protestnem šotorskem naselju v Madridu. "To je moja realnost in realnost večine od nas, ki živimo v tem mestu."

Nič boljše ni niti v Italiji. Gibanje Italia in Piazza oziroma "Italija na ulicah" je na ulice privabilo na tisoče protestnikov, ki zahtevajo boljše zaposlitvene možnosti, dostopnejše zdravstvo in izobraževanje, lažji dostop do stanovanj ter višje plače. Po podatkih italijanskih oblasti je septembra inflacija v Italiji dosegla 4,2 odstotka, s čimer je presegla 3,8-odstotno inflacijo v evrskem območju.

Mirnim protestnim shodom so sledili nasilni izgredi v Torinu in Bologni ter v Milanu, italijanski finančni in modni prestolnici. Tam so se zamaskirani izgredniki spopadli s policijo, plenili trgovine in zažigali premoženje. Milanska policija je sporočila, da so v dveh dneh nemirov aretirali 271 ljudi, večinoma mladoletnikov, poškodovanih pa je bilo 14 pripadnikov varnostnih sil.

Novoustanovljena skupina, ki se imenuje "Gibanje 17. oktobra", je medtem napovedala tako imenovano stalno mobilizacijo. Proteste namerava organizirati vsako soboto ob 15. uri v mestih po vsej Italiji.

In dokler v Franciji, Španiji in Italiji bijejo bitko proti naraščajočim stroškom, so državljani Albanije jezni zaradi korupcije v državi.

V albanski prestolnici Tirana že več kot teden dni potekajo protivladni protesti, spopadi pa so se zaostrili, ko so se srednješolci in študenti pridružili širšemu protivladnemu gibanju Flamingo, ki zahteva odstop socialističnega premierja Edija Rame.

Rama je protestnike obtožil, da jih je antifa "ideološko usmerila in radikalizirala", Trump pa je to gibanje v ZDA označil za teroristično organizacijo.

Ena glavnih zahtev gibanja je odprava korupcije. Ime je dobilo po naravnem življenjskem okolju flamingov na območju, kjer je Ramova vlada odobrila obsežen projekt luksuznega turizma, povezan z Jaredom Kushnerjem, Trumpovim zetom. Kot je navedeno na spletni strani gibanja, protestniki zahtevajo tudi zaščito zdravstva, izobraževanja in javnih pokojnin.

Tudi srbski študentje se že skoraj dve leti trudijo znebiti nekdanjega predsednika Aleksandra Vučića. Nekdanji avtoritarni predsednik si prizadeva, da bi bil po glasovanju 25. oktobra imenovan za premierja, stranka Študentska lista, ki jo podpirajo mladi, pa naj bi se po podpori približevala Vučićevi stranki, zato je izid negotov, krepijo pa se tudi strahovi pred morebitnim nasiljem.