Evroposlanci podprli pristop Hrvaške k schengenskemu območju

Končno odločitev o odpravi nadzora na notranjih mejah mora zdaj soglasno sprejeti Svet EU. Ta bo zeleno luč predvidoma prižgal na zasedanju notranjih ministrov EU 8. decembra. Na tem zasedanju bodo države članice odločale tudi o vstopu Romunije in Bolgarije. Tako bi lahko vse tri države 1. januarja skupaj vstopile v schengen.

Poročevalec, evropski poslanec Paulo Rangel iz Evropske ljudske stranke, je ob tem poudaril, da je bila Hrvaška deležna "najbolj vsestranskega preverjanja za članstvo v schengenskem območju", več kot katerakoli druga država EU doslej. Izpolnila je 281 priporočil na osmih področjih schengenske zakonodaje, njeno pripravljenost sta potrdila tako Evropska komisija kot Svet EU.

"Evropski parlament se v celoti strinja: odprava nadzora na notranjih mejah mora biti izvedena do konca tega leta!" je dodal.

V Zagrebu so se na izid glasovanja v Evropskem parlamentu danes hitro odzvali. Premier Andrej Plenković je na seji vlade izrazil zadovoljstvo ob zelo jasni in močni podpori, ki so jo evroposlanci Hrvaški izkazali tako v razpravi v sredo zvečer kot na glasovanju danes.

"Delamo zadnje korake proti dokončnemu sprejetju na ravni Sveta EU 8. decembra," je dejal in spomnil, da bo Hrvaška 1. januarja tako očitno izpolnila dva pomembna cilja - vstop v schengen in v evrsko območje. "Uresničili smo velike glavne zunanjepolitične cilje države, da bomo imeli v prihodnjih letih priložnost govoriti o sadovih dodatnega mednarodnega pozicioniranja Hrvaške," je dodal.

Hrvaški notranji minister Davor Božinović je na Twitterju ocenil, da je izid današnjega glasovanja "močna politična podpora predstavnikov evropskih državljanov" in obenem nagrada za vse, kar so naredili. Spomnil je, da je njegova država uspešno prestala najobsežnejše preverjanje za članstvo v schengnu doslej ter "postala pomemben partner v uresničevanju in vzpostavljanju evropskih varnostnih standardov".

"Temeljne pravice je treba spoštovati"

V danes sprejetem poročilu sicer evropski poslanci izpostavljajo potrebo po stalnem spremljanju spoštovanja temeljnih pravic na zunanjih mejah EU. Hrvaško pozivajo, naj parlament in Svet EU obvešča o tem, kako izvaja svoj akcijski načrt za upravljanje zunanjih meja EU, zlasti pa neodvisni mehanizem za spremljanje policijskih ukrepov.

Po poročilih o zavračanju na hrvaških mejah poslanke in poslanci želijo, da Komisija v okviru schengenskega ocenjevalnega programa oceni vidike upravljanja zunanjih meja in temeljnih pravic s strani Hrvaške, vključno z obiski na kraju samem.

Evropski parlament se sicer že dolgo zavzema za širitev schengenskega območja prostega gibanja, ki danes vključuje 26 držav (vse države članice EU, razen Bolgarije, Hrvaške, Cipra, Irske in Romunije, ter Norveško, Islandijo, Švico in Lihtenštajn, ki niso članice EU). Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta so leta 2018 v resoluciji menili, da bi bilo treba Hrvaško sprejeti v schengensko območje takoj, ko bo izpolnila potrebna merila. 18. oktobra 2022 so izrazili tudi podporo takojšnjemu sprejemu Bolgarije in Romunije.