Evropska komisija ustanavlja lastno obveščevalno enoto

Evropska komisija želi z oblikovanjem nove enote izboljšati uporabo informacij, ki jih zberejo pristojne nacionalne agencije. Novo telo bi bilo vzpostavljeno znotraj generalnega sekretariata komisije in bi v svoje vrste prek napotitev sprejelo uradnike iz nacionalnih obveščevalnih agencij. Ti bi za skupne namene obdelovali zbrane podatke, je poročal Financial Times.

"Vohunske službe držav članic EU vedo veliko. Komisija ve veliko. Potrebujemo boljši način, kako vse to sestaviti ter biti učinkoviti in uporabni za partnerje. V obveščevalni dejavnosti moraš nekaj dati, da nekaj dobiš," je za FT dejal eden od virov.

Temu koraku naj bi sicer nasprotovali višji uradniki službe EU za zunanje delovanje (EEAS), znotraj katere trenutno že deluje obveščevalni in situacijski center (Intcen). Bojijo se namreč podvajanja nalog obeh teles, s čimer bi bila lahko tudi ogrožena prihodnost obstoječega centra.

V Bruslju so danes potrdili poročanje britanskega časnika, pri čemer so pojasnili, da razmišljajo o vzpostavitvi posebne celice znotraj generalnega sekretariata komisije. Šlo bo za majhno enoto, v kateri bo delovalo le nekaj ljudi, je povedala tiskovna predstavnica komisije Paula Pinho.

Njen namen pa bo predvsem dopolniti in usklajevati delo obstoječih struktur, kot sta Intcen v okviru EEAS in direktorat za varnost znotraj Evropske komisije, so še povedali.

Komisija naj držav članic o načrtovanih spremembah še ne bi obvestila, glede na navedbe virov za časnik pa je med njimi pričakovati nasprotovanje. Po drugi strani pa naj bi že dolgo obstajale skrbi glede učinkovitosti Intcena, zlasti v trenutnih zaostrenih razmerah na področju hibridne vojne, ki jo vodi Rusija.

Pri vprašanju deljenja obveščevalnih informacij gre sicer za kočljivo temo, ki jo je dolgo zaznamovalo nezaupanje med državami.

Po poročanju portala Politico se je to v zadnjem času spričo geopolitičnih premikov v svetu – od ruske agresije na Ukrajino do umikanja ameriške podpore – začelo spreminjati. V zadnjem letu je več članic na svoja predstavništva v Bruslju napotilo obveščevalne predstavnike, Intcen pa je začel brifirati najvišje uradnike EU.

Države članice so sicer obveščevalne podatke med seboj začele deliti v obdobju po terorističnih napadih v ZDA septembra 2001. Sodelovanje se je postopoma vse bolj institucionaliziralo in leta 2011 v obliki centra Intcen pristalo pod okriljem EEAS.

Nekdanji finski predsednik Sauli Niinistö je lani v poročilu o pripravljenosti EU na krize ob nizu drugih priporočil pozval Unijo k oblikovanju lastne obveščevalne agencije po zgledu ameriške Cie.