'Na Grenlandiji imajo Evropejci posebno odgovornost'

Danska ima na Grenlandiji stalno prisotnih okoli 130 članov vojaškega osebja, konkretno število dodatnih okrepitev trenutno še ni znano.

Medtem imajo ZDA na Grenlandiji v oporišču Pituffik Space Base trenutno okoli 150 ljudi. V okviru obstoječih sporazumov s Kobenhavnom imajo možnost, da pripeljejo še veliko večje število osebja.

Po besedah francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je imel v četrtek letni nagovor vojski, kjer si je ogledal tudi prelet letal, bo Francija na sever Atlantika poslala še več kopenskih, zračnih in pomorskih zmogljivosti. "Francija in Evropejci morajo biti še naprej prisotni tam, kjer so ogroženi njihovi interesi, brez stopnjevanja napetosti, a brezkompromisno in s spoštovanjem ozemeljske suverenosti. Mislil sem na Ukrajino. Na Grenlandiji, avtonomnem ozemlju Kraljevine Danske, imajo Evropejci posebno odgovornost, ker to ozemlje pripada Evropski uniji in je tudi ozemlje ene od naših zaveznic v Natu," navaja AP. 

Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je v četrtek dejal, da je namen "vzpostaviti trajnejšo vojaško prisotnost z večjim danskim prispevkom". Vojaki iz več držav Nata bodo na Grenlandiji v sistemu rotacije, je pojasnil.

Medtem ko danska in grenlandska stran govorita, da se morajo z ameriško stranjo pogovarjati o premoščanju razlik med narodi, kar sta na srečanju v Beli hiši v sredo jasno izrazila njihova zunanja ministra, ZDA ne odstopajo od prizadevanj, da Grenlandijo prevzamejo. Potrebujemo jo za nacionalno varnost, trdi Trump. "Težava je, ker Danska ne more storiti ničesar, če bi Rusija ali Kitajska želeli okupirati Grenlandijo, mi lahko storimo vse. To ste lahko ugotovili prejšnji teden z Venezuelo," je po poročanju BBC dejal Trump.

Španski mediji navajajo obrambno ministrico Robles, ki je dejala, da bi bila napotitev španskih vojakov za okrepitev nadzora na Grenlandiji ena od možnosti, vendar je opozorila na prehitre skepe. El País prav tako navaja Roblesovo, ki poziva EU k odločnejšemu odzivu na Trumpove izjave o Grenlandiji.

Tudi estonski zunanj minister Tsahkna je nakazal, da je Estonija 'pripravljena prispevati vojake' k varnosti Grenlandije, če bo to potrebno.  

Helsingin Sanomat in Kauppalehti poročata, da bo Finska v nekaj dneh na Grenlandijo poslala dva častnika, pri čemer obrambni minister Häkkänen ocenjuje, da bi lahko njihova napotitev trajala več mesecev.

Tudi Nizozemska pošilja enega vojaka na Grenlandijo, da se pridruži Natovem izvidništvu in pripravam na vojaško vajo.

De Standaard poroča, da zvezni vladni stranki CD&V in Vooruit želita, da Belgija pošlje vojake na Grenlandijo, saj menita, da mora država prevzeti svojo odgovornost. Časnik navaja zunanjega ministra Prévota, ki je dejal, da Belgija za podporo še ni bila zaprošena.

Rzeczpospolita in Onet poročata, da je poljski premier Tusk dejal, da Poljska ne namerava sodelovati pri napotitvi, vendar je opozoril na kakršno koli ameriško vojaško posredovanje na Grenlandiji. 

Rusija izhaja iz predpostavke, da je Grenlandija del ozemlja Danske, je ob polemikah glede ameriških teženj po prevzemu arktičnega otoka danes povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Ruski veleposlanik na Danskem je medtem obtožil zvezo Nato, da si prizadeva za militarizacijo območja Arktike.

"Izhajamo iz predpostavke, da je Grenlandija ozemlje kraljevine Danske. Slišali smo izjave tako Dancev kot samih Grenlandcev, da Grenlandije nimajo namena prodati nikomur. Slišali smo tudi izjavo Washingtona, da pripravlja denarno ponudbo za pridobitev Grenlandije v takšni ali drugačni obliki," je Peskov povedal po poročanju ruskih medijev, na katere se sklicuje srbska tiskovna agencija Tanjug.

Situacijo v zvezi z Grenlandijo, ki se je nedavno znašla v ospredju geopolitičnih razprav, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump večkrat izrazil namero po priključitvi otoka zaradi varnostnih interesov, je Peskov označil za "kontradiktorno, neobičajno in izredno".

"Razmere so nenavadne (...), po drugi strani pa je predsednik Trump sam dejal, da mednarodnega prava ne potrebuje," je še dejal tiskovni predstavnik Kremlja.

Ruski veleposlanik v Koebenhavnu Vladimir Barbin je medtem obtožil članice zveze Nato, vključno z Dansko, da si prizadevajo za militarizacijo Arktike.

"Rusija nima agresivnih načrtov proti svojim arktičnim sosedam, jim ne grozi z vojaškimi ukrepi in ne poskuša zavzeti njihovega ozemlja," je dejal Barbin, pri čemer je obtožil zaveznice v Natu, da s krepitvijo vojaške prisotnosti na Grenlandiji povečujejo napetosti.

Rusija je kot dolgoletna prevladujoča sila na območju Arktike večkrat posvarila pred neupoštevanjem njenih interesov na skrajnem severu, kjer se krepijo interesi svetovnih velesil zaradi potencialnih novih trgovskih poti, ki bi se po napovedih lahko vzpostavile ob taljenju ledu v Arktičnem oceanu.

Na ruskem zunanjem ministrstvu so ob tem v četrtek zavrnili trditve o tem, da Rusija in Kitajska predstavljata varnostno grožnjo, kar so v zadnjih dneh ob polemikah glede ameriške namere po prevzemu Grenlandije poudarjali tako v ZDA kot v Evropi.

Delegacija ameriškega kongresa je danes začela dvodnevni obisk na Danskem, kar je po poročanju britanskega BBC razumeti kot izraz podpore Koebenhavnu v luči naraščajočega pritiska predsednika Donalda Trumpa za priključitev Grenlandije k ZDA.

Delegacijo ameriškega kongresa sestavljajo senatorji in člani predstavniškega doma, ki veljajo za goreče zagovornike zveze Nato.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je skupina najprej obiskala dansko združenje delodajalcev Dansk Industri, kjer se je sestala z vodilnimi poslovneži. Na programu obiska imajo tudi srečanje s člani danskega parlamenta, kjer so v znak solidarnosti danes izobesili grenlandsko zastavo. Člani ameriškega kongresa se bodo po napovedih tudi sešli dansko premierko Mette Frederiksen in njenim grenlandskim kolegom Jensom-Frederikom Nielsenom.

11-člansko delegacijo vodi demokratski senator Chris Coons, ki je v začetku tedna dejal, da se je treba zaveznikom v Natu približati, ne pa jih odganjati. V delegaciji prevladujejo člani demokratske stranke, sta pa v njej tudi republikanska senatorja Thom Tillis in Lisa Murkowski.

"Izražamo solidarnost z ljudmi te države in z Grenlandijo. Že desetletja so naši prijatelji in zavezniki," je novinarjem povedal demokratski senator Dick Durbin. Dodal je, da izjave predsednika ne odražajo mnenja ameriškega ljudstva.

Delegacija ameriškega kongresa je na Danskem nekaj dni po tem, ko zunanja ministra Grenlandije in Danske na pogovorih v Beli hiši niso uspeli odvrniti Trumpa od njegovih načrtov.

Trump vztraja, da je Grenlandija ključnega pomena za varnost ZDA in da Danska ne more braniti pred morebitnimi napadi Rusije ali Kitajske. Prebivalci otoka, ki je dansko avtonomno ozemlje, ne želijo postati del ZDA. Trumpovi ideji nasprotuje tudi Danska ob podpori drugih članic Nata.