Predlog Bruslja je med drugim pozdravil nemški kancler Friedrich Merz. "Večja odprtost do tehnologije in večja prožnost sta prava koraka," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Merz, ki je glasen zagovornik omilitve prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem v EU.
V kabinetu francoskega predsednika Emmanuela Macrona so po poročanju AFP ocenili, da je predlog komisije na splošno uravnotežen, medtem ko je bil francoski minister za okolje Monique Barbut do predloga kritičen.
Pri nemškem proizvajalcu avtomobilov Volkswagen so pozdravili "pragmatične" in "ekonomsko utemeljene" predloge EU. "Odprtje trga za vozila z motorji na notranje izgorevanje ob hkratnem nadomestilu emisij je pragmatično in v skladu s tržnimi razmerami," so po poročanju AFP sporočili iz Volkswagna.
V Evropski ljudski stranki (EPP) pa so prepričani, da EU z današnjim predlogom dobiva bolj realistično in tehnološko nevtralno politiko, ki v enaki meri obravnava zaščito okolja in industrijsko konkurenčnost, so zapisali v sporočilu za javnost.
Na drugi strani pa v skupini Zelenih Evropski komisiji očitajo, da gre pri predlogu za poskus spodkopavanja prihodnosti električnih avtomobilov in veliko napako. "Zaviranje inovacij je v škodo Evropejcem in industriji. Posledica tega so večje onesnaževanje zraka, tveganja za zdravje, manjša konkurenčnost in ogrožanje milijonov delovnih mest," je bil kritičen sopredsednik skupine Zelenih Bas Eickhout.
Če bo predlog komisije sprejet, bo EPP po prepričanju Eickhouta morala prevzeti odgovornost za upad evropske avtomobilske industrije.
V okoljevarstveni organizaciji Greenpeace so predlog komisije medtem označili za "zgodnje božično darilo" za kitajske proizvajalce električnih vozil. Predlog Bruslja bi po njihovem prepričanju lahko prinesel kratkoročne koristi za avtomobilsko industrijo, vendar ne dolgoročne prihodnosti.
"Evropske avtomobilske družbe bi v naslednjem desetletju še naprej zapravljale denar in tehnologijo, s tem da bi se oklepale mrtve tehnologije, imenovane motor z notranjim zgorevanjem, medtem ko bi ostali svet napredoval," so zapisali na svoji spletni strani.
V okoljski organizaciji Focus predlog Evropske komisije za odpravo prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem v EU, predvideno za leto 2035, označujejo kot nevaren korak nazaj v evropski podnebni politiki. Zaskrbljeni nad napovedjo so tudi v stranki Vesna - zelena stranka.
"Z zniževanjem ambicije se ustvarja prostor za nadaljnjo prodajo najbolj onesnažujočih vozil, hkrati pa se umetno zavira prehod na električno mobilnost. Mehanizmi kreditov za zeleno jeklo, biogoriva in e-goriva ne prinašajo dejanskih prihrankov emisij, temveč omogočajo navidezne emisijske prihranke, ki podaljšujejo odvisnost od fosilnih goriv in uvoza surovin z vprašljivo sledljivostjo," je za STA ocenila strokovna sodelavka Focusa Katjuša Šavc.
V stranki Vesna so prepričani, da bo Evropa z vsakim nadaljnjim odlašanjem pri prilagajanju avtomobilske industrije zahtevam domačih in predvsem globalnih trgov le še povečala razvojni in konkurenčni zaostanek za kitajsko avtomobilsko industrijo ter ameriškimi proizvajalci, kot je Tesla. "Takšen preobrat pomeni resen udarec za okolje, javno zdravje in konkurenčnost evropskega gospodarstva," so zapisali.
"Če danes popuščamo pri okoljskih ciljih, bomo jutri plačevali z zdravjem ljudi in izgubljenimi delovnimi mesti," je opozoril sopredsednik stranke Uroš Macerl. Sopredsednica stranke Urša Zgojznik je dodala, da je elektrifikacija prometa neizogibna. "Vprašanje je le, ali bo Evropa vodila ali zaostajala. Vsak korak nazaj pomeni darilo konkurenci in breme za ljudi. Slovenija mora imeti jasen glas za čisto mobilnost in industrijo prihodnosti," je poudarila.
Do predloga Bruslja je kritično tudi nemško združenje avtomobilske industrije VDA. Čeprav je komisija priznala, da je pomembno ostati odprt za različne tehnologije, je njen predlog "poln tako velikega števila ovir, da grozi, da bo v praksi neučinkovit", je po poročanju AFP ocenila predsednica VDA Hildegard Mueller.
Evropska komisija predlaga odpravo prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem v EU, predvideno za leto 2035. Kot so pojasnili, bodo lahko proizvajalci izpuste ogljikovega dioksida deloma kompenzirali z uporabo nizkoogljičnega jekla ali prek trajnostnih obnovljivih goriv.
Podpredsednik Evropske komisije, pristojen za industrijo, Stephane Sejourne je poudaril, da EU s tem svojih podnebnih ciljev ne postavlja pod vprašaj. Ob tem je napovedal posebno obravnavo proizvodnje malih električnih avtomobilov, dolgih do 4,20 metra. Med drugim bi se takšna vozila, proizvedena v EU, pri izračunu povprečnega zmanjšanja izpustov posameznega proizvajalca namesto kot eno vozilo štela kot 1,3 vozila.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.