EU za okrepitev odnosov z Armenijo, Azerbajdžan pripravljen na pogovore

"Azerbajdžan je pripravljen kmalu sodelovati na tristranskih srečanjih v Bruslju med Evropsko unijo, Azerbajdžanom in Armenijo," je na družbenem omrežju X sporočil svetovalec azerbajdžanskega predsednika Hikmet Hadžijev.

Odnosi med državama so se v preteklih tednih ponovno zaostrili, potem ko je Baku s kratko vojaško operacijo vzpostavil nadzor nad večinsko armensko regijo Gorski Karabah. To območje znotraj mednarodno priznanih meja Azerbajdžana je za tem v kratkem zapustilo tako rekoč celotno prebivalstvo.

Kot je pri tem pojasnil Hadžijev, je Ilhan Alijev zavrnil srečanje z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom ob robu srečanja Evropske politične skupnosti (EPS) v španski Granadi "zaradi francoskih pristranskih dejanj in militarizacijske politike, ki resno spodkopava regionalni mir in stabilnost na Južnem Kavkazu". Vendar pa to ne pomeni, da Baku zavrača pogovore z Armenijo, je zatrdil Hadžijev.

Michel, Macron in Scholz za okrepitev odnosov EU in Armenije

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel, francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Olaf Scholz in Pašinjan so se sestali ob robu zasedanja Evropske politične skupnosti v španski Granadi, kjer so pričakovali tudi azerbajdžanskega predsednika, a se ta srečanja ni udeležil. Kot je znano, je Azerbajdžan pred dvema tednoma izvedel vojaško operacijo, zaradi česar je iz azerbajdžanske pokrajine zbežalo že več kot 100.000 etničnih Armencev.

Evropski voditelji so na srečanju z armenskim premierjem podprli okrepitev odnosov med EU in Armenijo na vseh področjih, pri čemer bodo upoštevali armenske potrebe, piše v skupni izjavi vseh štirih voditeljev. Strinjali so se tudi o potrebi po nadaljnji humanitarni pomoči Armeniji pri soočanju z nedavnim množičnim prihodom Armencev iz Gorskega Karabaha. Po mnenju voditeljev je treba beguncem iz Karabaha zagotoviti pravico do vrnitve domov brez kakršnihkoli pogojev, pri tem je treba zagotoviti mednarodni nadzor.

Michel, Macron in Scholz so po srečanju sporočili še, da je treba beguncem iz Karabaha zagotoviti pravico do vrnitve domov brez kakršnihkoli pogojev, pri tem je treba zagotoviti mednarodni nadzor. Izrazili so tudi neomajno podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Armenije. Tudi sicer morata državi po njihovem mnenju spoštovati ozemeljsko celovitost druga druge.

Pozvali so k upoštevanju načela o neuporabi sile in izogibanju grožnjam s silo ter poudarili potrebo po nadaljevanju določanja meja. Zavzeli so se tudi za večje regionalno sodelovanje ter odprtje vseh meja, tudi tiste med Turčijo in Armenijo.

Kot je po srečanju povedal predsednik Evropskega sveta, so se zavzeli za dialog, zaradi česar bo voditelja Armenije in Azerbajdžana do konca meseca gostil v Bruslju. Pričakuje, da se bosta Pašinjan in Alijev srečanja udeležila, saj so tudi iz Bakuja danes sporočili, da so pripravljeni priti v Bruselj."Odločeni smo igrati pozitivno, konstruktivno vlogo v procesu normalizacije," je še poudaril Michel.

Pomen dialoga je po pogovorih poudaril tudi francoski predsednik Macron, ki je izrazil obžalovanje zaradi odsotnosti Alijeva. Ob tem se je zavzel za nadaljevanje pogovorov z Bakujem, da bi čim bolje zaščitili Armenijo. Po njegovem mnenju sicer trenutno ni pravi čas za sankcije proti Azerbajdžanu.

Obžalovanje, ker predsednika Turčije in Azerbajdžana nista prišla na srečanje

Pred zasedanjem EPS so mnogi upali, da bo prišlo do srečanja med Pašinjanom in Alijevim, a je azerbajdžanski predsednik to zavrnil in ga za razliko od Pašinjana danes tudi ni v Granadi. Srečanja se prav tako ne udeležuje turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, čigar država je tesna regionalna zaveznica Azerbajdžana.

Visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell je izrazil obžalovanje, da sta se Azerbajdžan in Turčija odločila, da se srečanja EPS ne bosta udeležila. "Zato tukaj ne bomo mogli govoriti o nečem tako resnem, kot je dejstvo, da je več kot 100.000 ljudi moralo v naglici zapustiti svoje domove in bežati pred uporabo vojaške sile," je dejal.

Kot je vlada sporočila na omrežju X, je tudi premier Robert Golob povedal, da se danes prvič soočamo s situacijo, ko se vidi, kako pomemben je dialog. "Zelo obžalujem umik Turčije in Azerbajdžana z današnjega srečanja, ker mislim, da bi ravno tu morali nasloviti posamezne izzive na čim širšem nivoju."

 "Prisegamo na dialog. Vse vpletene strani morajo biti enakopravno zastopane v tem dialogu. Vključitev Turčije v iskanje rešitve je zato pomembna. Na prvem mestu pa je treba zagotoviti varnost ljudi, za kar bi si morali prizadevati najprej." 

Dejal je tudi, da upa, da bodo prihodnjič zbrani vsi in da se bodo lahko o problemih širšega evropskega kontinenta, ne le EU, res pogovarjali iskreno in odprto.

Francoska zunanja ministrica Catherine Colonna je na obisku v Erevanu v torek obsodila Baku zaradi izgona karabaških Armencev, ki so se po vojaški operaciji množično zatekli v Armenijo. Ob tem je dejala, da se je Pariz strinjal z dobavo orožja tej južnokavkaški državi, ki se želi zaščititi pred sosedo, s katero sta se v preteklosti zapletli v dve vojni.

EU v Granadi napovedala nadaljnjo pomoč Armeniji

Ob začetku srečanja Evropske politične skupnosti v Granadi je bilo slišati izraze podpore Erevanu in obsodbe Bakuja zaradi uporabe vojaške sile. "Šokirani smo nad azerbajdžansko uporabo sile. Armeniji bomo pomagali pri soočanju s posledicami vojaške operacije s humanitarno pomočjo in hkrati upoštevali njeno željo po okrepitvi vezi z EU," je dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel ob prihodu na srečanje EPS.

Podporo Armeniji je izrazila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je napovedala, da bo komisija podvojila humanitarno podporo, da bi olajšali stisko 100.000 Armencev, ki so zapustili Gorski Karabah. Kot je dejala, bodo prejšnji znesek 5,2 milijona evrov povečali še za 5,25 milijona evrov. Poleg tega bodo Armeniji namenili še 15 milijonov evrov nujne pomoči, ki se bo stekla v proračun države. Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič pa bo v petek odpotoval v Armenijo, da bi ocenil razmere in razpravljal o nadaljnji ciljni podpori, predvsem prek mehanizma EU za civilno zaščito, so sporočili v Bruslju.

"EU ostaja v celoti zavezana podpori pogajanjem z Azerbajdžanom in spodbujanju dialoga," je dejala von der Leynova, ki se bo, kot je pojasnila, v Granadi sestala z armenskim premierjem Pašinjanom.

Evropski parlament Azerbajdžan obtožil izvajanja etničnega čiščenja v Gorskem Karabahu

Danes je Evropski parlament s 491 glasovi za, devetimi proti in 36 vzdržanimi podprl resolucijo, s katero so evropski poslanci ostro obsodili "vnaprej načrtovano in neupravičeno" vojaško operacijo, ki jo je azerbajdžanska vojska sredi septembra izvedla v regiji Gorski Karabah.

Besedilo resolucije omenja hude kršitve mednarodnega prava in človekovih pravic, ob tem pa Azerbajdžan obtožuje izvajanja etničnega čiščenja v regiji, iz katere je doslej pobegnilo že več kot 120.000 etničnih Armencev. Ti so pred vojaško operacijo predstavljali veliko večino tamkajšnjega prebivalstva.

Evropski parlament je pozval EU in njene članice, naj Armeniji nemudoma ponudijo vso potrebno pomoč pri obvladovanju prihoda beguncev iz Gorskega Karabaha in posledične humanitarne krize. Poslanci so pozvali tudi k sankcijam proti azerbajdžanskim uradnikom, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic v Gorskem Karabahu. Poleg tega zahtevajo preiskave domnevnega nasilnega ravnanja azerbajdžanskih vojakov in pozivajo Turčijo, ki je zaveznica Azerbajdžana, naj Baku odvrne od morebitne nove agresije proti Armeniji.

V kolikor se situacija v Azerbajdžanu ne bi izboljšala, so evropski poslanci omenili možnost prekinitve sporazuma EU s to državo o vizumskih olajšavah in popolne ustavitve uvoza azerbajdžanske nafte in plina v EU, če bi prišlo do vojaške agresije ali hibridnih napadov na Armenijo.

Evropski parlament je v tej luči EU pozval tudi, naj opravi celovit pregled odnosov med unijo in Azerbajdžanom, saj "strateško partnerstvo z državo, kot je Azerbajdžan, ki grobo krši mednarodno pravo in zaveze ter ne spoštuje človekovih pravic, ni združljivo s cilji zunanje politike EU", so še sporočili iz parlamenta.