Evropski parlament sprejel resolucijo o vladavini prava v Sloveniji

Predlog resolucije so vložile štiri politične skupine v Evropskem parlamentu – socialdemokrati, liberalci, zeleni in levica. Največja skupina, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), sicer evropska politična družina slovenskega premierja Janeza Janše, se jim ni pridružila.

V EPP so si po neuradnih navedbah tudi prizadevali, da bi resolucijo umaknili z dnevnega reda tokratnega plenarnega zasedanja, saj da sta glavna razloga zanjo, zapleti z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev in financiranje STA, že rešena.

Po neuradnih informacijah so se v EPP v sredo na sestanku dogovorili, da naj bi danes glasovali proti. Večina poslancev, ki so oddali svoj glas, je bila dejansko proti, 33 se jih je vzdržalo, eden pa je glasoval za resolucijo.

Proti resoluciji so poleg poslancev EPP v glavnem glasovali še poslanci zmerno evroskeptične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), skrajno desne Identitete in demokracije (ID) ter nekateri nepovezani poslanci.

Sprejeto besedilo resolucije je takšno, kot so ga minuli petek javno objavili.

Edino dopolnilo, ki ga je vložila poslanka ECR, so zavrnili. V zavrnjenem predlogu spremembe je med drugim pisalo, da slovenske javne institucije kljub politični polarizaciji in surovemu tonu javne razprave na splošno delujejo dobro ter da parlament čestita slovenski vladi za uspešno predsedovanje Svetu EU.

Evropski parlament je s sprejeto resolucijo tako izrazil "globoko zaskrbljenost zaradi ravni javne razprave, ozračja sovražnosti, nezaupanja in globoke polarizacije v Sloveniji, kar je spodkopalo zaupanje v javne organe in med njimi".

V njej je tudi izpostavil, da morajo vplivne javne osebnosti in politiki, tudi člani vlade, voditi z zgledom ter zagotoviti spoštljivo in civilizirano javno razpravo, brez ustrahovanja, napadov, žaljenja in nadlegovanja.

Poleg tega je pozdravil imenovanje evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji po šestmesečni zamudi in ob tem izrazil zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb zakona o državnem tožilstvu, ki bi omogočile retroaktivno spremembo meril za imenovanje in tako tvegale razrešitev imenovanih delegiranih tožilcev.

Zabeležil je tudi obnovitev državnega financiranja STA in izpostavil pomen dolgoročne finančne vzdržnosti za neodvisno delovanje agencije ter pozval vlado k nadaljnjemu državnemu financiranju STA, ki ga je pravno dolžna zagotoviti, in k zagotovitvi uredniške neodvisnosti agencije.

Resolucija vključuje tudi izraz zaskrbljenosti nad vsemi napadi, kampanjami blatenja, klevetanji, kazenskimi preiskavami in strateškimi tožbami proti udeležbi javnosti (SLAPP), ki jih izvajajo vplivne javne osebnosti in politiki, vključno s člani vlade, še zlasti če ti prihajajo od oblasti in uradnih oseb, ter poziv vsem akterjem, naj prenehajo s takšnimi dejanji.

Prav tako vsebuje poziv slovenski vladi, naj zagotovi zadostno financiranje RTV Slovenija ter naj preneha z vsakršnim političnim vmešavanjem in pritiski na njeno uredniško politiko in zagotovi njeno neodvisnost.

V osemnajstih točkah resolucije je še vrsta drugih sporočil, na primer poziv vladi k imenovanju nacionalnih tožilcev ter izraz zaskrbljenosti zaradi prakse vladanja z odloki in glede sorazmernosti izrednih ukrepov, ki se sprejemajo zaradi pandemije covida-19.

Prav tako je parlament v resoluciji vlado pozval, naj zagotovi, da spremembe zakona o policiji nikakor ne bodo vodile v neupravičeno politično vmešavanje ali vplivale na zmogljivosti policijskih sil.

Evropski poslanci so resolucijo danes izglasovali, potem ko so letos večkrat razpravljali o stanju demokracije v Sloveniji, na plenarni razpravi ali v okviru odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe).

Marca so na plenarni razpravi govorili o svobodi medijev v Sloveniji, junija je bila Slovenija v ospredju razprave o evropskem javnem tožilstvu zaradi zapletov z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev, novembra so razpravljali o temeljnih pravicah in vladavini prava.

Poleg tega je vzela Slovenijo pod drobnogled posebna skupina za spremljanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic (DRFMG), ki deluje pod okriljem odbora Libe. Delegacija odbora je oktobra tudi obiskala Slovenijo. Z njo se ni sestal ne Janša ne nobeden od ministrov.