-1°C

Komisar Reynders obžaluje nenadno zmanjšanje slovenskega proračuna za pravosodje

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 10 min
AVTOR
U.Z. / M.P. / K.H. / STA /
KOMENTARJI
33
Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljal o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji. Poudarek je bil na imenovanju evropskih delegiranih tožilcev v okviru evropskega javnega tožilstva. Evropski komisar za pravosodje Reynders je izrazil obžalovanje zaradi nenadnega zmanjšanja proračuna za pravosodni sistem. Izrazil pa je zadovoljstvo glede imenovanja slovenskih evropskih delegiranih tožilcev.

Poslanci in poslanci Evropskega parlamenta so razpravljali o stanju vrednot EU v Sloveniji in o ogroženosti  pravne države ter medijske svobode. V razpravi so poudarili, da so kljub pozitivnem napredku pri nekaterih ključnih vprašanjih v Sloveniji še vedno prisotne grožnje za demokracijo. 

Opozorili so na zmanjševanje financiranja medijev, spletno nadlegovanje, strateške tožbe proti udeležbi javnosti ter grožnje kritičnim glasovom, vse v zelo polariziranem političnem okolju. Menili so, da so tudi vladni uradniki, vključno s predsednikom vlade, odgovorni za vrsto poskusov utišanja kritikov.

Komisar Reynders obžaluje nenadno zmanjšanje slovenskega proračuna za pravosodje

"Žal sem zabeležil še en nedaven razvoj dogodkov, nenadno zmanjšanje proračuna za pravosodni sistem, potem ko je raven financiranja že bila dogovorjena, in to brez predhodnega posvetovanja o tej spremembi s sodišči, sodnim svetom in državnim tožilstvom," je v razpravi na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta dejal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders.

Sodni svet je sicer danes sporočil, da je Reyndersa, predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija in predsednika Evropske mreže sodnih svetov (ENCJ) Filippa Donatija opozoril na zmanjšanje proračunskih sredstev za delo sodnega sveta in sodišč v proračunu za prihodnje leto.

Vlada razlogov za zmanjšanje ni pojasnila niti ni o svoji nameri obvestila sodnega sveta niti vrhovnega sodišča, so zapisali v pismu, ki so ga Reyndersu in Donatiju poslali pred tednom dni, Sassoliju pa danes.

Izpostavili so, da je Evropska komisija tudi v poročilu o vladavini prava v Sloveniji izpostavila pomen zadostnih finančnih sredstev za učinkovito delovanje in neodvisnost sodnega sveta kot samostojnega državnega organa, kar pri sprejemanju sprememb proračuna za leto 2022 žal ni bilo upoštevano.

Znova opozorila zaradi zamude pri imenovanju tožilcev

Razprava je potekala zlasti v luči zamud pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev, zaradi česar je Slovenija v zadnjih mesecih prejela opozorila Evropske komisije. 

Slovenska vlada se je sicer prejšnji četrtek odločila imenovati oba delegirana tožilca, pri čemer pa vzbuja pomisleke odločitev o začasnem predlogu njunega imenovanja. Predvidena je tudi resolucija, o kateri naj bi Evropski parlament glasoval decembra.

Reynders je v nastopu pred evropskimi poslanci predstavil ključne poudarke iz omenjenega poročila, tako pozitivne kot negativne ugotovitve, pri čemer je med drugim znova opozoril tudi na neupravičene zamude pri imenovanju državnih tožilcev.

V povezavi z imenovanjem slovenskih evropskih delegiranih tožilcev je komisar izrazil zadovoljstvo, da je evropsko javno tožilstvo danes imenovalo tudi slovenska delegirana tožilca, pri čemer je izpostavil, da gre za petletni mandat. To pomeni, da so imenovani delegirani tožilci v vseh sodelujočih članicah, kar je odlična novica, je dejal.

Vendar pa se je po imenovanju Tanje Frank Eler in Mateja Oštirja za slovenska evropska delegirana tožilca oglasil tudi slovenski pravosodni minister Marjan Dikaučič, ki je omenjenima čestital, a skoraj istočasno po nujnem postopku vložil tudi predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu. 

PREBERI ŠE
Dikaučič po nujnem postopku vložil predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu

Logar pojasnjeval zmanjšanje sredstev za pravosodni sistem

V imenu Sveta EU je govoril slovenski zunanji minister Anže Logar, ki je izpostavil, da je slovensko predsedstvo zavezano okrepljenemu in strukturiranemu dialogu o vladavini prava ob spoštovanju načel objektivnosti, nediskriminacije in enake obravnave vseh članic.

Na kratko je povzel nekaj pozitivnih in negativnih ugotovitev iz letošnjega poročila Evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji ter v povezavi glede STA izpostavil, da sta vlada in agencija sklenili dogovor o financiranju, v povezavi z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev pa je dejal, da Svet EU v postopek ni vpleten in da je kolegij evropskega javnega tožilstva danes imenoval slovenska delegirana tožilca.

V sklepnem govoru je Logar glede zmanjšanja sredstev za pravosodni sistem dejal, da je proračun za pravosodni sistem v zadnjih letih konstantno naraščal, pri čemer je pomembno, da proračun za leti 2022 in 2023 za posamezne institucije znotraj pravosodnega sistema ostaja nespremenjen oziroma se ni znižal glede na predhodno dogovorjene proračunske okvire.

Vlada je pri pripravi proračuna za leti 2022 in 2023 prednostno opredelila financiranje ukrepov za boj proti posledicam pandemije covida-19 in za naložbe, kar da se izraža tudi v proračunu ministrstva za pravosodje, ki je med drugim odgovorno za naložbe, potrebne za delovanje pravosodja, tako da bo povečanje naložbenih sredstev sodstvu zagotovilo boljše pogoje za delo, kar predsedstvo pozdravlja.

V povezavi z zamudami pri imenovanju državnih tožilcev je Logar izpostavil, da ministrstvo za pravosodje trenutno pripravlja spremembe nacionalne zakonodaje, ki bodo pripomogle k optimizaciji teh postopkov, in da naj bi imenovanje tožilcev v kratkem obravnavala vlada.

Predsedstvo se zaveda, da ima področje vladavine prava v Sloveniji določene pomanjkljivosti, je še dejal Logar ter ob tem zagotovil, da je ena ključnih prioritet vlade odpravljanje pomanjkljivosti v pravosodnem sistemu, ki niso bile odpravljene v tridesetih letih demokratičnih procesov v Sloveniji.

Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders
Evropski komisar za pravosodje Didier ReyndersFOTO: Foto Bobo

Reynerds opozoril tudi na položaj STA in svobodo medijev

Spomnil je tudi, da je komisija v minulih mesecih večkrat izrazila zaskrbljenost glede svobode medijev v Sloveniji, še zlasti glede poskusov spodkopavanja financiranja in neodvisnosti nacionalne tiskovne agencije STA.

Ponovil je, da je dala komisija vselej jasno vedeti, da je slovenska vlada v skladu z nacionalno zakonodajo dolžna zagotoviti ustrezno financiranje STA in da morajo nacionalne oblasti zagotoviti tudi neodvisnost agencije, ter bodo položaj z obeh vidikov še naprej pozorno spremljali.

Prav tako je komisar poudaril, da so kakršni koli politični napadi na neodvisne medije in posamezne novinarje nesprejemljivi.

Iz razprave poslancev o stanju v Sloveniji

Več evropskih poslank in poslancev je opozorilo na politično motivirane razloge za zamudo pri imenovanju delegiranih tožilcev v Evropsko javno tožilstvo. Izpostavljeni so bili tudi korupcija in posledice zapoznelega imenovanja državnih tožilcev za potek preiskav, kot tudi grožnje, ki jo za Unijo predstavlja širjenje neliberalnih gibanj v državah članicah.

Po drugi strani pa so nekateri poslanke in poslanci menili, da je večina obravnavanih vprašanj rešenih oziroma so politično motivirana. Poudarili so, da je bilo imenovanje delegiranih tožilcev v Evropsko javno tožilstvo zaključeno danes, prav tako je bilo nedavno rešeno tudi vprašanje financiranja nacionalne tiskovne agencije STA. Zato so trdili, da s spoštovanjem evropskih vrednot v Sloveniji ni težav.

PREBERI ŠE
Evropsko javno tožilstvo imenovalo slovenska delegirana tožilca

"Slovenija ima nedvomno precej težav z vladavino prava, ki izvirajo iz prejšnjega sistema. Imamo sodnike, ki so deležni šikaniranja in preganjanja, če se ne uklonijo pričakovanjem sistema. Imamo kriminal svetovne razsežnosti, pranje iranskega denarja, za katerega doslej ni odgovarjal nihče. Današnja razprava je nov poskus slovenske opozicije škodovati lastni vladi. Napadi bodo postajali vse bolj brutalni, a tudi prozorni, kot je bil zadnji poskus kolegice Fajon s t.i. lektoriranjem poročila o obisku v Sloveniji. Ob vseh težavah, ki v tem trenutku pestijo EU, je nesprejemljivo in skrajno škodljivo, da se Evropski parlament izrablja za notranjepolitična obračunavanja," je dejala evropska poslanka Romana Tomc iz vrst SDS oziroma EPP.

"Danes drugič v hramu evropske demokracije govorimo o skrhani demokraciji v Sloveniji. Kritike glede zamude pri imenovanju evropskih tožilcev in finančnih agonij STA so upravičene. Evropsko politiko so večkrat razburile tudi provokacije premierja, nazadnje, ko je zavrnil srečanje z evropsko parlamentarno delegacijo in se pozneje z nekaterimi spustil v besedni boj na Twitterju. Dejstvo, da ponovno govorimo o Sloveniji, potrjuje, da je nekaj v državi resno narobe. To obžalujem. Ne želim, da te razprave izzvenijo kot kritika Slovenije, njenih ljudi. To, kar je povod teh razprav, je kritika slovenske vlade," je dejala Tanja Fajon iz SD oziroma S&D. 

PREBERI ŠE
Janša in Morawiecki poudarila podobna stališča o varovanju meje

"Če kritiziraš, sledijo napadi. Če ni podreditve, sledi uničenje. Če nisi s to vlado, moraš oditi. Če nisi njihov, se pazi. Da, o trenutnih razmerah v Sloveniji govorim. Čeprav je vlada popustila pritiskom glede STA in evropskih delegiranih tožilcev, naj vas to ne zavede. To “popuščanje” pomeni stopnjevanje vladnega pritiska drugje. Zavoljo bogate demokratične tradicije in integritete posameznikov so naše institucije vzdržale do zdaj. Vendar, kako dolgo še? Kdaj vas bo izučilo, da stanje v eni članici vpliva na vso EU," je opozorila Irena Joveva iz LMŠ oziroma Renew. 

"Poročilo Evropske komisije potrjuje, da Slovenija nima problemov s pravno državo in da demokratične institucije delujejo. Vendar je levica kljub temu preko delovanja odbora LIBE poskušala to stališče ovreči. Slovenija sicer ima probleme s sodstvom, ki ga podpira le 25 odstotkov ljudi, ima probleme z mediji, sicer ne z medijsko svobodo, ampak s koncentracijo, asimetrijo in netransparentnim lastništvom. Glavni cilj predlagateljev današnje razprave je spraviti Slovenijo na pranger, zlasti vlado, glavno sporočilo pa, da dokler bo desna vlada, bo Slovenija tam tudi ostala," pa je dejal Milan Zver iz vrst SDS oziroma EPP.

Na dnevnem redu tudi izidi podnebne konference in pandemija covida-19

Poslanci so sicer danes razpravljali tudi o izidih podnebne konference COP26 v Glasgowu, na kateri je bil dosežen dogovor o omejitvi globalnega segrevanja, ki pa vsebuje bolj ohlapne zaveze glede uporabe fosilnih goriv.

Na dnevnem redu je bila tudi razprava o vlogi EU v boju proti pandemiji covida-19, predvsem v luči razdelitve cepiv tretjim državam. 

'Evropa ne more samo govoriti, preiti mora k dejanjem'

Voditeljica beloruske opozicije Svetlana Tihanovska je v Evropskem parlamentu opozorila, da se represija beloruskega režima leto dni po spornih volitvah nadaljuje in da Belorusi ne morejo čakati. Evropo je pozvala, naj preide od besed k dejanjem in odločneje ukrepa proti režimu Aleksandra Lukašenka.

Ob tem je uvodoma poudarila, da je v Belorusiji več političnih zapornikov, kot je poslancev Evropskega parlamenta. Kot pravi, je "zaradi uveljavljanja temeljnih političnih pravic, ki jih ljudje drugod v Evropi jemljejo kot samoumevne" v zaporu 882 njenih rojakov . Med njimi sta tudi njen soprog Sergej in Marija Kolesnikova, oba vidnejša politična aktivista.

Spomnila je tudi na svoj lanski nastop v Evropskem parlamentu, ko je govorila o Belorusiji, ki se prebuja. Letos je svet lahko videl Belorusijo, ki se je dejavno upirala režimu, ki je postal še bolj represiven. Pri tem je bila kritična do Evrope, ki da po njenem preveč okleva, medtem "ko se čas za tiste, ki so po krivici zaprti, umorjeni ali izgnani izteka". Evropa ne more samo govoriti, ampak mora preiti k dejanjem, je pozvala in to v svojem govoru še večkrat ponovila.

Svetlana Tihanovska: Čas je da od besed preidemo k dejanjem.
Svetlana Tihanovska: Čas je da od besed preidemo k dejanjem.FOTO: 24ur.com

Od spornih predsedniških volitev avgusta lani, na katerih si zmago lasti Lukašenko, je bilo "veliko gest in izrazov solidarnosti", je dejala Tihanovska, ki je bila skupaj z belorusko opozicijo dobitnica nagrade Saharov za 2020, ki jo Evropski parlament podeljuje za svobodo misli. Nova Belorusija se po njenem že rojeva in raste, a sedaj potrebuje pomoč Evrope, ki mora biti bolj proaktivna pri soočanju z avtokracijo. "Naš boj za svobodo je tudi vaš boj za svobodo. Samo če stopimo skupaj in odločno delujemo, ima demokracija možnost preživeti na tem svetu," je pozvala.

Zatrdila je tudi, da sankcije proti beloruskemu režimu delujejo, in Evropsko unijo pozvala, naj nadaljuje z dosledno politiko sankcij. Evropo je pozvala, naj da pobudo, da bi dokaze o zločinih Lukašenkovega režima predložili mednarodnim sodiščem. Ob koncu govora je še dejala, da so milijoni Belorusov hvaležni poslancem Evropskega parlamenta za njihova trdna stališča, izjave in resolucije, da pa si obenem želijo, da "se besede spremenijo v dejanja". Poslanci so njen govor pospremili z bučnim aplavzom.

Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je Tihanovsko označil za "simbol boja za demokracijo in svobodo in glas za mnoge politične zapornike", ki so zaprti v Belorusiji, med katerimi so tudi dobitniki nagrade Saharov. Kot je dejal, "stojimo z njimi in bomo še naprej pozivali k njihovi svobodi". Pri tem je poudaril, da vrednote EU niso naprodaj. "Ta parlament poziva druge ustanove, naj se zavzamejo za obrambo temeljnih pravic," je dejal.

Tihanovska je evropske poslance nagovorila le dan po tistem, ko je v parlamentu potekala razprava o Belorusiji. Poslanci so v njej spregovorili o razmerah v državi, kjer Lukašenkov režim vse od spornih volitev avgusta lani zatira opozicijo. Poleg tega so obravnavali varnostne in humanitarne posledice migrantske krize na poljsko-beloruski meji in obsodili poskuse beloruskega režima, ki izkorišča migrante v politične namene s ciljem destabilizacije EU.

PREBERI ŠE
Uefina fundacija za otroke priskočila na pomoč beguncem na belorusko-poljski meji

Največja politična skupina v parlamentu, Evropska ljudska stranka (EPP), pa bo ob robu plenarnega zasedanja glasovala o kandidatu za naslednika predsednika Evropskega parlamenta, Davida Sassolija, v drugi polovici petletnega mandata. Za nominacijo se potegujejo Roberta Metsola, Othmar Karas in Esther de Lange.