Za izplačilo posojila Ukrajini v višini 90 milijard evrov v letošnjem in prihodnjem letu je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu glasovalo 458 poslancev, proti pa 140. 44 je bilo vzdržanih.
EU bo 60 milijard evrov namenila za naročanje vojaške opreme, in sicer predvsem od ukrajinske in evropske industrije, ter podporo naložbam v zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije. 30 milijard evrov pa bo unija Ukrajini zagotovila za podporo proračunu.
Finančno in gospodarsko pomoč ji bo sicer izplačevala na podlagi njenih potreb, določenih v strategiji financiranja, ki jo bo pripravil Kijev, odobriti pa jo bosta morala Evropska komisija in članice unije. Vezana bo na stroge pogoje, kot je upoštevanje vladavine prava, vključno z bojem proti korupciji. Posojilo bo morala Ukrajina odplačati, šele ko ji bo Rusija povrnila vojno škodo.
Sredstva za posojilo bo EU pridobila z zadolževanjem na kapitalskih trgih, pri čemer bodo stroški obresti, ki naj bi znašali okoli tri milijarde na leto, pokriti iz evropskega proračuna. To ne bo vplivalo na prispevke Madžarske, Slovaške in Češke v proračun, saj so se odločile, da pri posojilu ne bodo sodelovale.
Sprejetje svežnja pravne podlage za posojilo – tega je Bruselj po decembrskem dogovoru voditeljev držav članic predstavil sredi januarja – v parlamentu je že pozdravila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
"Pogum Ukrajine je neomajen. Prav takšna pa je tudi odločenost Evrope, da ji stoji ob strani. Danes in jutri! Če je Ukrajina močna, je namreč varnejša vsa Evropa," je zapisala na družbenem omrežju X.
Sveženj morajo zdaj uradno potrditi še države članice v Svetu EU, ki so sicer dogovor o pogojih financiranja dosegle pretekli teden. Cilj je, da bi Evropska komisija prvi obrok pomoči Ukrajini izplačala aprila.
