Odbor za peticije Evropskega parlamenta je danes potrdil predlog resolucije o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, katere pobudnica je slovenska evroposlanka Romana Tomc (EPP/SDS).
Predlog resolucije, ki je bil danes potrjen s 17 glasovi za, enim proti in brez vzdržanih, so v odboru za peticije pripravili v skladu z odločitvijo na januarski seji odbora. Tomčeva je takrat sporočila, da je šlo za "velik uspeh in priznanje njenih prizadevanj za ohranitev spomina na žrtve komunizma v Sloveniji".
Resolucija poudarja pomen ohranjanja spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov v Evropi, pri čemer med drugim izpostavlja zločine jugoslovanskega komunističnega režima v Sloveniji v obdobju po drugi svetovni vojni, vprašanje povojnih pobojev in množičnih grobišč ter spoštovanje zgodovinskega spomina.
Poziva slovenske oblasti, naj še naprej preiskujejo prikrita grobišča, poziva k celovitemu pregledu arhivov jugoslovanskih tajnih služb ter izraža mnenje, da bi se morali z državnim dnem spomina v Sloveniji spomniti na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov, tudi komunizma.
Poudarja še, da bi bilo treba obsoditi vse totalitarne režime in da se njihovih simbolov ne bi smelo poveličevati, žrtve druge svetovne vojne in povojnega nasilja jugoslovanske komunistične oblasti v Sloveniji pa pokopati na ustrezen in dostojen način.
Praznik obstajal le kratek čas, ukinitvi sledila peticija
Peticijo in sedaj resolucijo, pod katero se je prvi podpisal zgodovinar Mitja Ferenc, so v Evropski parlament vložili predlani, potem ko je vlada premierja Roberta Goloba ob nastopu mandata leta 2022 ukinila 17. maj kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta dan je tik pred iztekom mandata razglasila predhodna vlada pod vodstvom Janeza Janše.
Aktualna vlada je decembra lani v odzivu na peticijo zapisala, da se "zaveda pomena spomina na žrtve vseh vojn in z vojnami povezane žrtve". Po lastnih navedbah posveča posebno pozornost žrtvam pobojev po koncu druge svetovne vojne, vendar pa se glede določitve novega dneva spomina na vse žrtve vojn in povojnih pobojev zavzema za "strokovno premišljen predlog, ki bo dosegel širok družbeni konsenz".
Slovenski evroposlanec Matjaž Nemec (S&D/SD) je v odzivu na današnjo potrditev v odboru zapisal, da je stranka SDS s tem zlorabila Evropski parlament za napad na slovensko vlado ter politizacijo in relativizacijo občutljivega zgodovinskega obdobja. "Evropski parlament mora biti institucija, ki temelji na spoštovanju dejstev, zgodovinskih resnic in dostojanstva, ne pa poligon za obračunavanje z domačimi političnimi nasprotniki," je zapisal.
Podobno so poudarili tudi v politični skupini Socialistov in demokratov (S&D) in v objavi na omrežju X sporočili, da zavračajo tovrstne toksične poskuse potvarjanja zgodovine, ki krepijo politično polarizacijo. Poslanci S&D, Zelenih in liberalcev (Renew) so zato obstruirali glasovanje.
"Vsebina resolucije je revizionistična in kot taka absolutno nesprejemljiva. Namenoma prezre ključni kontekst druge svetovne vojne, izloči vse preostale zaveznike domobranskih sil, ignorira okupacijo, boj proti okupatorju pa poenostavljeno zreducira na komunistično nasilje," sta v skupni izjavi zapisala evropska poslanca Irena Joveva in Marjan Šarec (Renew). Tudi onadva podobno kot Nemec v tem vidita predvolilni boj SDS. "Zdi se, da so dogodki izpred 80 let glavna programska smernica SDS za prihajajoče volitve. Zadeva je še toliko bolj neokusna, ker so se v politični skupini EPP – pod očitnim pritiskom SDS – odločili, da se ne bodo pogajali s preostalimi skupinami na zmerni sredini za zgodovinsko točno besedilo, ki bi dejansko lahko bilo podlaga za spravo, temveč so s tesno večino na skrajni desnici raje izsilili enostransko politično reinterpretacijo zgodovinskih dejstev."
"Namesto iskrenih pogajanj so torej izbrali revizionizem za poceni politične točke, in to z zavezniki iz skupin nemške neonacistične AfD, avstrijskih Svobodnjakov, italijanskih neofašističnih Bratov Italije in madžarske desnice, kar je glede na zgodovinsko temo resolucije svojevrstna ironija," sta še dodala, ob tem pa poudarila, da nihče ne upravičuje ali zanika povojnih pobojev, niti ne nasprotuje pokopu posmrtnih ostankov ali spominu na padle vojake poražene strani.
Po današnji potrditvi na odboru za peticije bo o predlogu resolucije na julijskem plenarnem zasedanju glasoval še Evropski parlament.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.