Evropski parlament zavrnil oba predloga nezaupnice Evropski komisiji

Za predlog skrajno desnih Domoljubov za Evropo (PfE), v kateri so komisiji očitali neuspešna trgovinska pogajanja z ZDA ter škodovanje evropskim podjetjem in kmetom, je glasovalo 179 poslancev. Proti jih je bilo 378, 37 pa jih je bilo vzdržanih.

Za predlog Levice, v kateri so Evropski komisiji poleg popuščanja v trgovinskih pogovorih z ZDA in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur očitali še neukrepanje v zvezi z dogajanjem v Gazi, pa je glasovalo 133 evroposlancev. Proti jih je glasovalo 383, vzdržanih pa je bilo 78.

"Globoko cenim močno podporo, ki smo jo prejeli danes. Komisija bo še naprej tesno sodelovala z Evropskim parlamentom pri spopadanju z izzivi Evrope. Skupaj bomo dosegli rezultate za vse Evropejce," je v odzivu na glasovanji na družbenem omrežju X zapisala Ursula von der Leyen.

Prvopodpisana pod predlog skupine Levica Manon Aubry je medtem po glasovanju sporočila, da je predsednica komisije "sokriva za genocid v Gazi in podpisuje prostotrgovinske sporazume, kakršen je tisti z Mercosurjem". "Kdor zavrača nezaupnico njej, je kriv," je na omrežju X zapisala sopredsedujoča skrajno levi politični skupini.

Da bi bila nezaupnica izglasovana, bi moral vsaj eden od predlogov prejeti dvotretjinsko večino oddanih glasov, ki bi predstavljali večino vseh 720 poslancev parlamenta. Na obeh glasovanjih je glas oddalo po 594 poslancev.

Druga komisija pod vodstvom von der Leyen, ki je mandat nastopila decembra lani, je eno glasovanje o predlogu nezaupnice uspešno prestala že julija. Tedaj je za glasovalo 175 poslancev, proti 360, 18 pa jih je bilo vzdržanih.

Tako sta bila danes neuspešna še 15. in 16. predlog nezaupnice Evropski komisiji od leta 1972, ko je bil vložen prvi. Je pa leta 1999 že napoved vložitve predloga nezaupnice odnesla Evropsko komisijo pod vodstvom Luksemburžana Jacquesa Santerja.

Slovenski evroposlanci so glasovali različno. Oba predloga je podprla Irena Joveva, predlog Levice Vladimir Prebilič, ki pa je glasoval proti predlogu PfE. Proti obema predlogoma so glasovali Romana Tomc, Zala Tomašič, Matej Tonin in Marjan Šarec.

O predlogih nista glasovala poslanca Milan Zver in Branko Grims (oba EPP/SDS), izhaja iz izpiska glasovanja, ki ga je objavil Evropski parlament. Današnjega glasovanja se ni udeležil Matjaž Nemec (S&D/SD), ki je pojasnil, da se je zaradi osebnih razlogov predčasno vrnil v Slovenijo. Pred tem je sicer napovedal podporo obema predlogoma.

Kot edina slovenska evroposlanka je oba predloga nezaupnice podprla Joveva (Renew/Svoboda). Poudarila je, da von der Leyen v tem mandatu ni izpolnila njenih pričakovanj, med očitki predsednici in komisiji pa je med drugim izpostavila področje zunanje politike in neodzivnost v Gazi, "popuščanje v razmerju do avtoritarcev v naši neposredni soseščini", centraliziran slog vladanja, pomanjkanje transparentnosti, sprejem slabega trgovinskega sporazuma z ZDA ter pomanjkanje relevantnih ukrepov za izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev EU.

Prebilič je podprl predlog Levice, glasoval pa je proti predlogu PfE, kot je pojasnil, predvsem zaradi načina in retorike, s katero so v razpravi pozivali k razgradnji EU. Med očitki, ki so razlog, da predsednica ne uživa njegovega zaupanja, je med drugim izpostavil netransparentnost delovanja, vojno hujskaštvo, histerično oboroževanje na plečih revnejših ter dvoličnost EU glede Gaze in Ukrajine.

Proti obema predlogoma so glasovali štirje slovenski evroposlanci, med njimi Tomc (EPP/SDS). "To ne pomeni, da sem z delom Ursule von der Leyen zadovoljna, ampak da v tem trenutku še ni realne možnosti za njeno zamenjavo," je navedla evroposlanka, ki je bila kritična tudi do predlagateljev nezaupnice. Ti po njenih besedah nimajo resnih namenov, temveč predvsem iščejo medijsko pozornost. "Vodi jih populizem in želja po destabilizaciji Evropske unije," je opozorila.

Da proti nezaupnici ni glasoval zaradi navdušenja nad von der Leyen, temveč zato, ker "si ne moremo privoščiti nestabilnosti in iskanja novega vodstva komisije in posledično komisarjev", pa je dejal Šarec (Renew/Svoboda). Glasoval bi drugače, če bi "imeli tudi rešitev oziroma konkretno ime, boljše od obstoječe predsednice", je navedel.

Tonin pa je pozdravil opazno spremembo smeri delovanja Evropske komisije, ki je po njegovem v središče postavila konkurenčnost evropskega gospodarstva in zagotavljanje varnosti, prav tako prihaja do sprememb migracijske zakonodaje v smeri trše migrantske politike. Edino področje, kjer spremembe še niso dovolj korenite, je po njegovem področje zelenega prehoda.

Zver, ki o predlogih ni glasoval, je pred glasovanjem pojasnil, da proti nezaupnici ne more glasovati zaradi ravnanja komisije v zvezi z dostopom do informacij o obisku nekdanje podpredsednice komisije Vere Jourove v Sloveniji marca 2023. "Glede na to, da Evropska komisija ne izvršuje oziroma zavlačuje z izvrševanjem sodbe Splošnega sodišča EU v zadevi Jourove, ki je danes že 42 dni pravnomočna, ne morem glasovati proti nezaupnici," je sporočil.