Evropski poslanci pozvali k ustanovitvi sodišča, ki bi kaznovalo ruske zločine

Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri države članice poziva, naj podprejo ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča, ki bi sodilo o ruskih vojnih zločinih, storjenih v Ukrajini. Dokument je bil potrjen s 472 glasovi za, 19 proti in 33 vzdržanimi glasovi. Vseh osem poslancev iz Slovenije je bilo za.

Parlament je sporočil, da grozodejstva, ki so jih ruske sile zagrešile v Buči, Irpinu in številnih drugih ukrajinskih mestih, razkrivajo brutalnost vojne in poudarjajo pomen usklajenega mednarodnega ukrepanja za privedbo odgovornih pred sodišče po mednarodnem pravu. Evropski poslanci pozivajo EU, naj si v tesnem sodelovanju z Ukrajino in mednarodno skupnostjo prizadeva za ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča za pregon ruskega političnega in vojaškega vodstva ter njegovih zaveznikov.

"Poslanci poudarjajo, da ni več mogoče, da bi se Ruska federacija pod Putinovim vodstvom vrnila k običajnim poslom z Zahodom," piše v izjavi parlamenta.

Politično in vojaško vodstvo v Rusiji in Belorusiji mora biti odgovorno

Novo sodišče bi po oceni poslancev zapolnilo praznino v mednarodnem kazenskem pravu. Ker Rusija ni članica Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ji sodišče namreč za zločin agresije proti Ukrajini ne more soditi. Mednarodno pravno ukrepanje v tem primeru bi Rusiji in svetu poslalo jasno sporočilo, da se ruskemu vodstvu lahko sodi za zločine, hkrati pa bi ustanovitev posebnega sodišča dopolnila preiskovalna prizadevanja ICC.

Način in sestava posebnega sodišča še nista določena, vendar pa poslanci opozarjajo, da mora biti to pristojno ne le za preiskavo ruskega predsednika Vladimirja Putina ter ruskega političnega in vojaškega vodstva, temveč tudi za preiskavo beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka ter njegovih sodelavcev in zaveznikov v Belorusiji.

Po mnenju evropskih poslancev bi se morala pripravljalna dela Evropske unije v zvezi s posebnim sodiščem začeti takoj, vzpostavitev sodišča pa mora potekati v sodelovanju z Ukrajino. "Ukrajinske in mednarodne oblasti je treba podpreti pri pridobivanju dokazov, ki bodo uporabljeni v prihodnosti," so še sporočili iz parlamenta.

Bolgarski evroposlanci se niso udeležili glasovanja

Nobeden od petih bolgarskih socialističnih poslancev Evropskega parlamenta se ni udeležil glasovanja v Evropskem parlamentu o resoluciji. Že predhodno so sicer glasovali proti temu, da bi se Rusijo označilo za državo podpornico terorizma. 

Vodja delegacije bolgarskih socialističnih evropskih poslancev Petar Vitanov je za EURACTIV dejal, da za glasovanje ni vedel. Evropski poslanec Ivo Hristov pa je povedal, da so se drugi bolgarski socialistični poslanci odločili, da bodo zaradi odsotnosti Vitanova glasovanje preskočili.

Uradno stališče bolgarske socialistične stranke je sicer, da država v Ukrajino ne bi smela pošiljati orožja in da bi morala v konfliktu ostati "nevtralna".

Proti resoluciji je sicer glasovala le ena socialistična evropska poslanka, Romunka Maria Grapini. Poleg nje so proti glasovali tudi poslanci skupin ID (Gunnar Beck, Hynek Blaško in Maximilian Krah), evropske levice (Clare Daly, Özlem Demirel, Kateřina Konečná, Sandra Pereira, Joo Pimenta Lopes in Mick Wallace) in samostojni člani parlamenta (Tiziana Beghin, Francesca Donato, Marcel de Graaff, Hervé Juvin, Lefteris Nikolaou-Alavanos, Kostas Papadakis, Miroslav Radačovsky, Milan Uhrik in Tatjana Ždanoka).

K ustanovitvi posebnega sodišče za ruske zločine v Ukrajini so v zadnjih mesecih pozvali predstavniki več držav in institucij EU. Nazadnje je to v ponedeljek storila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock.

Prav tako je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poudarjal, da obstoječe pravosodne institucije ne morejo privesti vseh krivcev pred sodišče, zato je potrebno posebno sodišče, ki bo obravnavalo zločin ruske agresije na Ukrajino.

Michel v Kijevu: Vsi smo Ukrajinci

Evropejci so od prvega dne ruske agresije na Ukrajino razumeli, da ne gre samo za napad na Ukrajino, ampak da je to napad na vse nas, pa je danes v nagovoru v ukrajinskem parlamentu dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. "Vsi smo Ukrajinci," je poudaril v Kijevu. Zatrdil je tudi, da Ukrajina orožje, najbolj pa tanke, potrebuje takoj.

"Od prvega dne ruskega napada so Evropejci razumeli, da to ni samo napad na Ukrajino. To je napad na vse nas - naše skupne evropske vrednote, evropsko varnost in skupne evropske sanje," je povedal predsednik Evropskega sveta, ki ga gosti ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Ob tem je spomnil na junijsko odločitev voditeljev držav članic EU, da Ukrajini podelijo status kandidatke za članstvo. Ukrajina je po njegovih besedah EU, EU pa je Ukrajina, tako da je treba vložiti vse napore, da bi to čim prej postala resničnost. "Sanjam, da bo nekega dne - upam, da kmalu - Ukrajinec zasedal moj položaj predsednika Evropskega sveta, predsednika Evropskega parlamenta ali pa komisije," je še dejal Michel.

Podpora Ukrajini na njeni poti v unijo bo tudi ena od tem vrha EU-Ukrajina, ki bo predvidoma potekal 3. februarja v Kijevu in o katerem sta danes govorila predsednika Michel in Zelenski. Na njem bo poleg njiju po napovedih sodelovala še predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ta se bo dan prej v ukrajinski prestolnici mudila skupaj s svojo komisarsko ekipo.