Francoski predsednik Emmanuel Macron je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in njegovi administraciji po strmoglavljenju venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in vnovičnih grožnjah s priključitvijo Grenlandije namenil ostro kritiko. "ZDA so uveljavljena sila, ki se postopoma odvrača od nekaterih svojih zaveznikov in se odmika od mednarodnih pravil, ki jih je nekoč spodbujala," je dejal.
V svojem govoru je po poročanju Politica naslikal podobo plenilskih globalnih sil, ki si prizadevajo razdeliti svet na sfere vpliva, pri čemer Združene države v skladu s tako imenovano Monroejevo doktrino prevladujejo na zahodni polobli. Kljub temu pa je diplomatskemu prizadevanju za končanje vojne v Ukrajini namenil pozitivno oceno.
"Živimo v svetu velikih sil, kjer obstaja resnična skušnjava po delitvi sveta. Kar se je zgodilo v zadnjih nekaj mesecih in tudi v zadnjih nekaj dneh, te ocene ne zmanjšuje," je dejal Macron, ki se v zadnjem času sooča s številnimi kritikami na račun svojega spravljivega odziva na zajetje Madura. Na spletu je namreč zapisal, da se lahko Venezuela veseli njegovega odhoda, ni pa komentiral domnevnih kršitev mednarodnega prava s strani ZDA.
V svojem nagovoru sicer tokrat Venezuele ni posebej izpostavil, je pa kritiko namenil grožnjam Trumpove administracije z zavzetjem Grenlandije in priključitvijo Kanade. ZDA je ob tem obtožil kršenja pravil o trgovini in "nekaterih elementov varnosti".
Francoski predsednik je ob tem obsodil "prevlado zakona močnejšega" in dodal, da njegova država "zavrača nov kolonializem in nov imperializem". Evropa mora po njegovih besedah okrepiti svojo strateško avtonomijo in zmanjšati odvisnost od ZDA in Kitajske.
Pri tem je izpostavil tehnološki sektor, kjer se razhajanja med Evropo in ZDA pospešeno krepijo. Ameriške oblasti na čelu s predsednikom Donaldom Trumpom so večkrat kritizirale evropske regulacije in zakonodajo, kot sta akt o digitalnih storitvah (DSA) in akt o digitalnih trgih (DMA).
Macron je pozval k odločni obrambi obeh aktov, konsolidaciji evropskega tehnološkega sektorja in poenostavitvi enotnega kapitalskega trga. Poudaril je tudi pomen zaščite akademske neodvisnosti in se zavzel za "nadzorovan informacijski prostor, kjer se lahko mnenja izmenjujejo popolnoma svobodno, vendar odločitev ne sprejemajo algoritmi, ki so v lasti peščice ljudi".
Nemški predsednik: Ne smemo dovoliti, da se svetovni red razkroji v roparski brlog
Do ameriške zunanje politike je po poročanju The Independenta kritičen tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, ki je svetovne voditelje pozval, naj ne dovolijo, da se svetovni red razkroji v "roparski brlog", kjer si brezvestni vzamejo, kar hočejo, in kjer se regije ali celotne države obravnavajo kot lastnina nekaj velikih sil.
Steinmeier je kot prelomnico označil rusko priključitev Krima in obsežno invazijo na Ukrajino ter dejal, da drugi zgodovinski prelom predstavljajo prav nedavna dejanja ZDA. "Gre za razpad vrednot našega najpomembnejšega partnerja - ZDA, ki so pomagale zgraditi ta svetovni red," je dejal v govoru na simpoziju v sredo pozno zvečer.
"V ogrožajočih situacijah je potrebno aktivno posredovanje, države, kot sta Brazilija in Indija, pa je treba prepričati, da zaščitijo svetovni red," je še dodal.
'Danske čete bodo ukrepale brez ukaza'
Veliko ostreje je do Združenih držav nastopila tudi Danska. Tamkajšnje obrambno ministrstvo je namreč sporočilo, da se bodo danske čete na vsako invazijo na Grenlandijo nemudoma odzvale s silo.
Kot so dejali na ministrstvu, v veljavi ostaja pravilo iz časa hladne vojne, ki od čet zahteva, da se v primeru napada nemudoma podajo v boj. Pravilo iz leta 1952 določa, da se morajo sile v primeru invazije odzvati "brez čakanja na ukaze, četudi zadevni poveljniki niso seznanjeni z razglasitvijo vojne ali vojnega stanja".
Evropski zavezniki Danske sicer pripravljajo enoten odziv na Belo hišo in njihove grožnje. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je dejal, da se bo o ozemlju pogovoril z nemškim in poljskim kolegom. "Želimo ukrepati, vendar to želimo storiti skupaj z našimi evropskimi partnerji," je dejal za radio France Inter.
Dejal je tudi, da je ameriški državni sekretar Marco Rubio "zavrgel" idejo, da bi lahko Grenlandija doživela intervencijo, podobno ameriškemu napadu na Venezuelo, s katerim so v soboto odstavili predsednika Nicolasa Madura.
Vanceov odmev Trumpa: Grenlandija je ključna za obrambo ZDA in sveta
Ameriški podpredsednik JD Vance je medtem ponovil Trumpove navedbe, da je Grenlandija ključna za obrambo ZDA in sveta pred morebitnimi ruskimi ali kitajskimi raketnimi napadi. V pogovoru za Fox News je puščico usmeril v Dansko in Evropo, ki po njegovem mnenju nista "dobro opravili svojega dela pri zavarovanju območja".
Meni namreč, da sta premalo vlagali v obrambo Grenlandije ter da se ob tem tudi nista dovolj angažirali glede Trumpovih argumentov, ko je načel to vprašanje. "Ljudje se ne zavedajo, da je celotna infrastruktura protiraketne obrambe delno odvisna od Grenlandije," je dejal Vance.
Po besedah Bele hiše ameriški uradniki aktivno razpravljajo o morebitni ponudbi za nakup Grenlandije - polavtonomnega danskega ozemlja. Tako Grenlandija kot Danska sta sicer že večkrat poudarili, da otok ni naprodaj.
ZDA imajo trenutno v svoji vojaški bazi Pituffik na severozahodnem koncu Grenlandije že več kot 100 vojaških uslužbencev, ki so tam nameščeni stalno. V skladu z obstoječimi sporazumi z Dansko imajo ZDA pooblastilo, da lahko na Grenlandijo pripeljejo toliko vojakov, kolikor želijo.
V zadnjih letih se je povečalo tudi zanimanje za grenlandske naravne vire – vključno z redkimi zemeljskimi minerali, uranom in železom – ki postajajo lažje dostopni, saj se njen led zaradi podnebnih sprememb tali. Znanstveniki ob tem menijo, da bi lahko imel otok tudi znatne zaloge nafte in plina, poroča BBC.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.