Vlada se je namreč minuli teden na četrtkovi seji odločila, da za evropska delegirana tožilca predlaga oba kandidata, ki sta vložila kandidaturi, torej Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja. Predlog je sicer glede na odločitev vlade začasen, dokler ne bodo uspešno končali nacionalnega dela postopka imenovanja kandidatov.
Določilo o "začasnosti" je sprožilo niz vprašanj. Med drugim je Državnotožilski svet (DTS) je v povezavi s temi dilemami opozoril, da "predpisi začasnega imenovanja ne predvidevajo niti vladi ne dajejo pristojnosti, da bi na kakršen koli način zamejevala ali posegala v predlog DTS za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev".
Frank Elerjeva in Oštir sta menila, da vlada nima pristojnosti odločiti o trajanju mandata tožilcev, ampak da bo o tem odločil EPPO. Sta pa izrazila zadovoljstvo, da se je postopek imenovanja končno premaknil z mrtve točke in da bo vlada nekako izpolnila svojo zakonsko dolžnost.
Ministrstvo za pravosodje je v petek pojasnilo, da je vlada pri tem izkoristila možnost, zapisano v uredbi Sveta EU 1939 iz leta 2017, po kateri lahko država v določenih primerih za novega evropskega delegiranega tožilca predlaga drugega tožilca.
EPPO je pristojen za preiskavo, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU. V projektu sodeluje 22 članic Unije, tudi Slovenija, ki do četrtkove odločitve vlade edina še ni imenovala evropskih delegiranih tožilcev.
Evropska glavna tožilka Laura Kövesi je v minulih mesecih večkrat opozorila, da to ovira delovanje tožilstva, spodkopava njegovo učinkovitost pri zaščiti finančnih interesov EU in terja ukrepanje z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.