Evtanazirali bodo 12.000 prašičev, razlog: afriška prašičja kuga

V soboto je hrvaški nacionalni krizni štab potrdil vdor afriške prašičje kuge na dveh velikih kmetijah v državi. Ena od njiju je kmetija Belja v Sokolovcu, kjer je približno 10.000 prašičev, druga pa v Nemetinu s 1.600 prašiči. Minister za kmetijstvo David Vlajčić, ki je prevzel vodenje kriznega štaba, je razkril, da je krivec za širjenje te bolezni človek.

Na farmi Sokolovac na vzhodnem Hrvaškem se že pripravljajo na evtanazijo okoli 10.000 prašičev. Potrdili so, da bodo evtanazirali vseh 9.829 prašičev, okuženih s kugo.

Postavili so tudi policijske kontrolne točke za preprečevanje nezakonitega prevoza prašičev, a so rejci kljub temu zaskrbljeni zaradi nevarnosti, da se bolezen razširi.

Prašičerejci pozdravljajo potezo ministra za kmetijstvo, ki je prevzel vodenje nacionalnega štaba in boja proti bolezni. "Prevzel je nekakšno poveljniško odgovornost v zvezi s tem, in to je pohvalno, ampak je prepozno, bojimo se, da se bo virus še naprej širil na velike kmetije, potem pa bomo v zelo velikih težavah," je po poročanju net.hr rekel Antun Golubović, predsednik Odbora za prašičerejo Hrvaške kmetijske zbornice.

Hrvaški minister za notranje zadeve Davor Božinović je za RTL Danas komentiral situacijo v Baranji in pojasnil, kakšno vlogo bo imela policija. "Policija bo na kontrolnih točkah, na cestah, kjer bo preverjala, ali kdo prevaža prašiče ali meso, okrepljen bo nadzor meja in nudila bo podporo veterinarskim službam, ki so ključne. Civilna zaščita bo angažirana, ko in če bo potekal postopek sanacije živali," je skenil Božinović.

"Posledice so resne in bi lahko bile katastrofalne, če se nadaljnje širjenje ne ustavi, to pa podpira dejstvo, da se večina velikih kmetij, ki oskrbujejo hrvaški trg, nahaja na mestih, kjer se je pojavila afriška prašičja kuga. To je največji del domače proizvodnje mesa in predelanih izdelkov," je poudaril profesor Ivo Grgić z zagrebške Fakultete za kmetijstvo.

Gre za velike proizvajalce, kot sta podjetji Belje in Žito, ki predstavljata okoli 70 odstotkov hrvaške proizvodnje svinjine.

Dodal je, da razmer izpred dveh let, ko je ravno tako izbruhnila afriška prašičja kuga, niso jemali dovolj resno: "Ljudje se pred dvema letoma sploh niso zavedali, kako resno je bilo. Pošiljali so si lahkomiselna sporočila, v Slavoniji so potekali protesti," je rekel.

Poudaril je, da bi že tedaj bilo treba reagirati veliko bolj ostro, zapreti območje, evtanazirati vse prašiče na tem območju in za to uporabiti policijo in vojsko.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) slovenske rejce poziva k doslednemu spoštovanju biovarnostnih ukrepov, lovce in potnike pa k veliki previdnosti pri potovanjih na Hrvaško. Zaradi širjenja bolezni v EU je stopnja ogroženosti zelo visoka.

"Do sedaj so morali evtanazirati že 41.000 živali. K širjenju bolezni so pripomogli neodgovorno obnašanje rejcev, nezakonita trgovina ter neupoštevanje biovarnostnih ukrepov," so se na dogajanje na Hrvaškem odzvali v Ljubljani

Ključni ukrepi po njihovih besedah so dosledna uporaba zaščitne obleke in obutve pri delu z živalmi ter razkuževanje rok opreme in obutve, omejevanje dostopa nepooblaščenim osebam do rej, postavitev razkuževalnih barier pred vhodom v hleve, preprečevanje stika med domačimi in divjimi prašiči (posebno pozornost je treba nameniti živalim v izpustih, prosti reji) in nakup živali iz preverjenih rej in izolacija nove živali pred vključitvijo v čredo.

"V primeru suma na APK (nenaden pogin živali, povišana telesna temperatura, rdečina po koži, zmanjšan apetit, bruhanje, driska ipd.) naj rejci nemudoma obvestijo svojega veterinarja," so še sporočili. Dodali so, da naj lovci pri izvajanju lova upoštevajo biovarnostne ukrepe in se izogibajo lovu v državah, zlasti na Hrvaškem in v Italiji, kjer je APK razširjena.

Prav tako UVHVVR poziva vse, ki se vračajo iz držav, kjer je APK prisotna, da s seboj ne prinašajo izdelkov in surovin, ki izvirajo iz prašičev, saj to predstavlja visoko tveganje za vnos bolezni. Morebitne ostanke hrane, prinesene s teh območij, naj ne odlagajo v naravo, temveč v pokrite zabojnike.

Bolezen se v letu 2025 še naprej širi po Evropi, pri čemer so izbruhi potrjeni v številnih državah članicah EU, zlasti v vzhodni in južni Evropi, ter v nekaterih sosednjih tretjih državah. "Bolezen prizadene tako populacije divjih kot domačih prašičev, kar povzroča resne gospodarske posledice in zahteva obsežne ukrepe za zajezitev širjenja," so pojasnili na UVHVVR.

APK je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi. Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje v sosednjih državah vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji.