Fajonova: Edino jamstvo za varnost Izraelcev je palestinska država

Edino jamstvo za varnost Izraelcev je palestinska država, je zunanja ministrica Tanja Fajon povedala na današnjem zasedanju zunanjih ministrov, na katerem se jim je pridružil tudi vodja izraelske diplomacije Izrael Kac.

"Kar se dogaja v Gazi, je test za našo kolektivno humanost. Izraelskega ministra sem v razpravi pozvala, naj naredijo vse za ustavitev morije v Gazi," je povedala v izjavi med zasedanjem. To po njenem mnenju pomeni kršenje mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic.

"Zato sem pozvala, da je nujno takojšnje premirje in zelo resen, verodostojen pogovor, kako naprej z mirovnim načrtom, mirovno konferenco, ki bo zagotovila tako varnost Izraelcev kot Palestincev z rešitvijo dveh držav," je dejala Fajonova. V razpravi s Kacem je tudi jasno povedala, da je edino jamstvo za varnost Izraelcev palestinska država.

Poudarila je, da kljub trenutnemu zavračanju rešitve dveh držav s strani izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pritisk narašča. 

Ena od tem današnjega zasedanja, na katerem poleg izraelskega ministra sodeluje še več drugih ministrov iz regije, je sicer tudi dogajanje v Rdečem morju, kjer hutiji v znak podpore Palestincem napadajo tovorne ladje.

Fajonova je zagotovila, da je vlada v stiku z Luko Koper, kjer pa za zdaj nimajo težav. Dogajanje spremljajo, je še povedala.

V EU trenutno potekajo pogovori o vzpostavitvi vojaške operacije EU, ki bi zagotavljala svobodo plovbe v Rdečem morju. Po neuradnih informacijah se Slovenija operaciji ne bo pridružila.

'Začeti moramo govoriti bolj konkretno o procesu rešitve dveh držav'

Tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in več zunanjih ministrov držav članic Unije se je danes ob prihodu na zasedanje v Bruslju zavzelo za rešitev dveh držav na Bližnjem vzhodu. Borrell je poudaril, da Izrael miru ne more vzpostaviti zgolj z vojaškimi sredstvi.

"Nehati moramo govoriti o mirovnem procesu, začeti moramo govoriti bolj konkretno o procesu rešitve dveh držav," je ob prihodu na zasedanje v Bruslju povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU.

Kot je dejal, je pripravil celovit pristop k temu. Opisan je v delovnem dokumentu, v katerem so opredeljeni praktični koraki za oživitev bližnjevzhodnega mirovnega procesa.

Dokument po neuradnih informacijah med drugim predvideva čim prejšnjo organizacijo pripravljalne mirovne konference, na kateri bi sodelovali tisti, ki želijo prispevati k miru na Bližnjem vzhodu. Približno sočasno bi organizirali tudi ločeni srečanji z izraelsko in palestinsko stranjo.

Na konferenci naj bi obravnavali prvi osnutek mirovnega načrta, okvirni načrt pa naj bi nato pripravili v enem letu. Pogajanja o dokončni vsebini mirovnega načrta bi prepustili stranema, vpletenima v konflikt.

Glede nasprotovanja izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja oblikovanju palestinske države in s tem rešitvi dveh držav je poudaril, da se zanjo zavzemajo Združeni narodi in celotna mednarodna skupnost.

"Kakšne druge rešitve imajo v mislih? Da vsi Palestinci odidejo, da vse pobijejo?" je vprašal Borrell. "Miru in stabilnosti ni mogoče zgraditi zgolj z vojaškimi sredstvi," je še poudaril.

Pomen vzpostavitve izraelske in palestinske države na Bližnjem vzhodu so ob prihodu v Bruselj poudarjali tudi zunanji ministri članic.

Vodja nemške diplomacije Annalena Baerbock je dejala, da je rešitev dveh držav edina možna rešitev. "Tisti, ki ne želijo niti slišati o tem, niso predstavili še nobene alternative," je povedala.

Da je vzpostavitev dveh držav edini način za trajen mir v regiji, je poudarila tudi belgijska zunanja ministrica Hadja Lahbib, katere država trenutno predseduje Svetu EU.

Podobno je menil francoski zunanji minister Stephane Sejourne, ki je Netanjahujeve izjave označil za skrb vzbujajoče. "Treba je vzpostaviti palestinsko državo z varnostnimi zagotovili za vse," je dejal.

Več jih je opozorilo tudi na slabe humanitarne razmere v Gazi, ki jo izraelska vojska silovito obstreljuje vse od napada palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra lani. "Humanitarne razmere ne bi mogle biti slabše," je povedal Borrell. O tem je v nedeljo po telefonu govoril s koordinatorko ZN za humanitarno pomoč za Gazo Sigrid Kaag, ki bo razmere v Gazi danes predstavila tudi na zasedanju v Bruslju.