"Nismo preprečili holokavsta, nismo preprečili genocida v Ruandi, nismo preprečili genocida v Srebrenici. Moramo ustaviti genocid v Gazi. Ni več izgovorov. Nobenih," je v svojem govoru poudarila predsednica Nataša Pirc Musar.
To moramo po njenih besedah storiti "zaradi prihodnjih generacij, da izpolnimo svojo odgovornost kot ljudje in se prepričamo, da smo na pravi strani zgodovine".
Ob tem je v svojem govoru posredno kritizirala ukrepe ZDA proti sodnikom Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), vključno s Slovenko Beti Hohler, pa tudi druge politike trenutnih oblasti v Washingtonu, ki odstopajo od mednarodnih sporazumov in financiranja agencij Združenih narodov (ZN). "Vsako tako dejanje je udarec v samo hrbtenico multilateralizma, ki ni oblikovan za nekaj najmočnejših držav, ampak v korist vseh nas," je dejala.
Pred tem je menila, da se "vizija upanja v novo obdobje miru in sodelovanja" ob ustanovitvi ZN pred 80 leti ni uresničila, razmere pa so se dejansko še poslabšale. Varnostni svet ZN po njenih besedah "ne izpolnjuje pričakovanj sveta, če jih kadar koli je", saj pet stalnih članic – Velika Britanija, Francija, ZDA, Rusija in Kitajska – ne predstavljajo zgleda preostalemu svetu, temveč delajo za svoje lastne interese.
Omenila je še popuščanje pri ciljih trajnostnega razvoja, razkroj mednarodnega prava ter ogroženost neodvisnosti mednarodnih sodnikov in konvencij, kot je Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida.
Menila je, da bi morala Generalna skupščina ZN zahtevati svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča o vprašanju prepovedi genocida in zločinov zoper človečnost.
Predlagala je oblikovanje Svetovnega foruma za prihodnost, ki ga je opisala kot "vključujoče gibanje držav, zavezanih multilateralizmu, medsebojnemu spoštovanju in branjenju skupne vizije" Pakta za prihodnost, ki so ga članice ZN sprejele septembra lani. "Pakt za prihodnost jasno določa, kaj je treba storiti, da spremenimo svet na boljše. Kot skupnost lahko uspemo samo, če sprejmemo, da ni prihodnosti za človeštvo brez temeljitih sprememb," je menila predsednica.
Zavzela se je za reformo Varnostnega sveta in napredek na področju enakosti spolov, pri čemer je pozvala k izvolitvi prve generalne sekretarke ZN v zgodovini organizacije. "Doseči moramo dejansko enakost spolov, saj koristi ne samo ženskam in deklicam, ampak celotnim družbam. Resnična enakost zahteva sistemske spremembe," je dejala.
Zavzela se je tudi za multilateralizem, strpnost, medsebojno spoštovanje in vključujoč dialog ter pozvala svetovne voditelje k odgovornosti. "Če voditelji tega planeta osmim milijardam ljudi ne moremo ponuditi ničesar razen grozot, spopadov, onesnaževanja, strahu, neenakosti in vojne, se moramo soočiti z resnico: da sodelujemo v zločinih zoper našo civilizacijo in naš planet. Ne samo mi, državni voditelji, tudi vodje mednarodnih ustanov, izvršni direktorji in vsi posamezniki, ki imajo moč, da nekaj spremenijo, delijo to odgovornost," je še dejala predsednica.
Fajonova v Varnostnem svetu za takojšnje premirje v Gazi
Zunanja ministrica Tanja Fajon je medtem na današnjem zasedanju Varnostnega sveta ZN o palestinski enklavi prisotne opozorila na težko breme odgovornosti Varnostnega sveta za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, ki se kaže v spoštovanju mednarodnega prava in zavračanju dvojnih standardov tako v Ukrajini kot v Gazi.
"V obeh konfliktih se mednarodno pravo očitno ne upošteva," je dejala, spomnila na obljubo po drugi svetovni vojni, da se grozodejstva ne bodo več ponovila in kolege pozvala k ukrepanju, da politiki, ki so odgovorni za zločine, ne bodo ostali na prostosti.
Gazo je izpostavila kot šolski primer neuspeha mednarodne skupnosti. Spomnila je na lakoto, na umiranje otrok, humanitarnih delavcev in novinarjev ter razmere v enklavi opredelila kot katastrofo v nasprotju z vsem, za kar se Varnostni svet zavzema.
Spomnila je na odločitev Meddržavnega sodišča (ICJ), da obstajajo razlogi za sklep, da dejanja v Gazi lahko pomenijo genocid in grožnjo mednarodnemu miru in varnosti ter pohvalila delo ICJ, Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) in Preiskovalne komisije. "Naša naloga ni, da dvomimo v njihove ugotovitve. Naša naloga je, da ukrepamo na podlagi njih," je dejala.
Pozdravila je val novih priznanj Palestine in pozvala tudi druge države, naj sledijo. Izrazila je podporo delu Združenih narodov (ZN) in palestinski upravi ter pozvala Varnostni svet, naj ne dovoli, da bi prihodnost izraelskega naroda zaznamovali terorizem in nasilje. "Ne dopustite, da bi našo skupno prihodnost zaznamovala madež genocida v Gazi. Ukrepajte zdaj," je dejala in pozvala k takojšnjemu premirju.
O položaju v Gazi je poročal generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Dejal je, da se svet sooča z najtemnejšim obdobjem spopada med Hamasom in Izraelom od 7. oktobra 2023, širitev nasilja po zasedenih palestinskih ozemljih pa je opredelil kot resno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti.
Ponovil je poziv za premirje, izpustitev talcev in dostop humanitarne pomoči ter dejal, da se vse to zanemarja, resolucije se ne spoštujejo in prevladuje nekaznovanost.
Širjenje izraelskih naselbin na Zahodnem bregu je označil za zaskrbljujočo kršitev mednarodnega prava, obsodil izraelsko zadrževanje palestinskih finančnih sredstev in dejal, da je bila včerajšnja Konferenca o rešitvi dveh držav rahel žarek upanja. Pozdravil je nova priznanja Palestine in dejal, da je to jasna pot do rešitve dveh držav.
V Guterresovem slogu so potekali govori tudi večine drugih udeležencev zasedanja, ki poteka v času splošne razprave svetovnih voditeljev na 80. zasedanju generalne skupščine ZN. Zunanji minister Južne Koreje Cho Myun je izrazil podporo priznanjem Palestine, vendar dejal, da bodo oni to storili, ko bo to prispevalo k rešitvi dveh držav.
'Konferenca dveh držav nagrada Hamasu'
Predstavnika Izraela na zasedanje ni bilo kljub povabilu, kot razlog je navedel praznik judovskega novega leta Roš Hašana. Varnostni svet je povabil stalnega predstavnika Palestincev pri ZN Rijada Mansurja ter predstavnike Egipta, Kuvajta, Norveške, Katarja, Savdske Arabije, Turčije, EU in Arabske lige.
Izrael je branil novi ameriški veleposlanik pri ZN Michael Waltz, ki ga je senat tesno z republikanskimi glasovi potrdil na položaj v petek. Nekdanji Trumpov svetovalec za nacionalno varnost – znan po tem, da je v zaupen klepet na aplikaciji Signal vključil novinarja – je globoko obžaloval, da je zasedanje sklicano na judovsko novo leto ob zavedanju, da bo to izključilo Izrael.
"Od 7. oktobra 2023 je bilo 80 zasedanj Varnostnega sveta, ki so le opogumila Hamas in spodkopala resna pogajanja," je dejal in za trpljenje palestinskih civilistov obtožil Hamas, ki je pred kratkim napadel mejni prehod, preko katerega prihaja v Gazo polovica humanitarne pomoči. Zahteval je takojšnjo izpustitev talcev, brezpogojno vdajo Hamasa in zatrdil, da bo to takoj končalo vojno.
Konferenco za rešitev dveh držav je označil za nagrado Hamasu in dejal, da so jo države sklicale za pomirjanje domačega javnega mnenja. Zavrnitev vizuma palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu je utemeljil z domnevnim neizpolnjevanjem sporazuma iz Osla s strani Palestinske uprave, kritiziral pa je tudi odločitve mednarodnih sodišč glede Gaze.
