Faraoni 'oživeli' na nebu: po dveh desetletjih uradno odprli Veliki egipčanski muzej

Za vse ljubitelje starega Egipta je bila sobotna prireditev ob uradnem odprtju Velikega egipčanskega muzeja v Gizi v metropoli Kairo prava paša za oči. Droni so na nebu izrisovali faraone, staroegipčanske bogove in drugo ikonografijo. Igralci, oblečeni v stare Egipčane, so na trenutke zabrisali mejo med sedanjostjo in preteklostjo. Dovršena osvetlitev je poskrbela za pridih mistike, več kot 120-članski orkester pa za dramatičnost. Zažarele so tudi piramide, piko na i pa je dodal spektakularni ognjemet. Dolgo pričakovana in večkrat preložena slovesnost in uradno odprtje muzeja je tisočletno dediščino Egipta predstavila na način, ob katerem bi se prav gotovo ponosno nasmihali tudi sami faraoni. 

Prenos v živo smo si v izbrani družbi ogledali v rezidenci veleposlaništva Egipta v Sloveniji, na povabilo veleposlanice Nahle El Zawahry. Pred začetkom slavnostnega programa smo lahko spremljali prihod visokih gostov, ki jih je pričakal predsednik Abdel Fatah El Sisi s soprogo. Med povabljenci so bili denimo jordanska kraljica Rania, ki je izstopala v rdeči obleki, španski kralj Felipe VI., člani drugih kraljevih družin in predsedniki ter predstavniki številnih držav, kot denimo hrvaški predsednik Zoran Milanović s soprogo. Na dogodek je bila povabljena tudi predsednica Nataša Pirc Musar, ki pa se ga ni udeležila zaradi aktualnega dogajanja na domačih tleh. 

Se je pa dogodka, ki ga je organiziralo egiptovsko veleposlaništvo, udeležila državna sekretarka na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, Neva Grašič. "Zelo sem vesela, da je egiptovska veleposlanica delila ta večer z nami, da smo lahko v živo spremljali otvoritev tega velikega muzeja. Je res muzej generacij, muzej civilizacij," nam je zaupala. 

"Z veleposlanico sva na začetku govorili, kako pomembno je ohranjati to zgodovino, te kulture – delček egiptovske civilizacije je prenesen v mnoge države – in predvsem, da se zavedamo tega, da vkolikor želimo ohranjati to zgodovino, potrebujemo tudi mir," je še dodala Grašičeva.  

Mir – to je bilo tudi eno od osrednjih sporočil na slavnostnem odprtju muzeja, ki se je prav tako s pomočjo dronov izpisalo na nebu. In to sporočilo se je kot rdeča nit pojavljalo v igralskih vložkih ter tudi v Sisijevem nagovoru, ki je Egipt opisal kot deželo civilizacije, zgodovine, miru in ljubezni. "Tukaj je civilizacija vpisala svoje prve črke in svet je bil priča rojstvu umetnosti, misli, pisanja in vere," je dejal. 

Povedal je še, da so vsi gostje prejeli miniaturno maketo muzeja, ki ji manjka košček – ta je priložen, na njem pa je vgravirano ime države, iz katere prihaja delegat. Ta nato sam doda manjkajoči košček v maketo, kar je simbolična gesta povezanosti s to svetovno dediščino. Na koncu je tudi sam v malo večji maketi na govorniškem odru dodal manjkajoči košček z vgraviranim imenom "Egipt", s čimer se je maketa prižgala in s tem simbolično odprl muzej. 

To je zelo pomemben dan za Egipt, pravi egiptovska veleposlanica El Zawahry. "To je največji muzej te vrste na svetu, ki je posvečen pripovedovanju zgodovine starodavne egipčanske civilizacije. In njegovo odprtje je najpomembnejši in najvidnejši mejnik v novejši zgodovini Egipta," je poudarila. Ob tem je za 24ur.com izpostavila dolgoletno tesno sodelovanje med Slovenijo in Egiptom pri ohranjanju in raziskovanju te svetovne kulturne dediščine. 

Že nekaj let z namenom povezovanja strokovnjakov iz obeh držav deluje tudi znanstvena platforma za slovensko-egiptovsko dediščino SloveNile. "Slovenski raziskovalci že kar nekaj časa sodelujemo na različnih področjih z Egipčani. Povezovanje raziskovalcev na področju ne samo arheologije, ampak širše kulturne dediščine in tako imenovane dediščinske znanosti je zelo plodovito. Srečali smo se v zadnjih letih že štirikrat na skupnih kolokvijih, ki jih soorganiziramo Slovenci in Egipčani. In ta naša izmenjava postaja vedno bolj konkretna, sodelujemo tudi pri doktorskih projektih študentov iz Egipta in upamo tudi iz Slovenije," nam je povedal eden od članov te platforme, Matija Črešnar, sicer izredni profesor na oddelku arheologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Pred približno 20 leti je tudi sam kot študent arheologije sodeloval pri izkopavanjih v Luksorju. "Mi smo takrat pred 20 leti iz Slovenije prinesli predvsem sodobno metodologijo arheoloških izkopavanj. Namreč, takrat smo slovenski arheologi zaradi gradnje slovenskega avtocestnega križa metodološko zelo hitro napredovali. In smo tudi v Egipt prinesli sodobne metode arheoloških izkopavanj, ki jih takrat večina misij v Egiptu ni uporabljala. Tako, da so to zelo hitro Egipčani prepoznali in potem smo dve leti po začetku našega sodelovanja, leta 2005, že inštruirali inšpektorje njihovega zavoda za varstvo kulturne dediščine in jih učili sodobne arheološke metodologije," se spominja. Tudi letos decembra bodo na delavnici v Luksorju na tamkajšnje strokovnjake prenašali znanje o sodobnih bioarheoloških metodah. 

Črešnar zato odprtja Velikega egipčanskega muzeja ne vidi le kot velik korak za razvoj kulturnega turizma v Egiptu, pač pa tudi za sam razvoj stroke. "Tisto, kar ljudje večinoma ne vidijo, je ozadje tega muzeja. Namreč, konservatorske delavnice, ki so nam strokovnjakom toliko bolj pomembne. Gre namreč za več kot 200 strokovnjakov, ki delajo v ozadju tega muzeja in so tudi restavrirali, konservirali vse predmete, ki bodo zdaj na novo razkazani ljudem. In to je tisto, kar je za nas strokovnjake toliko bolj pomembno," poudarja. 

Podobno je izpostavil tudi Miran Pflaum, konservator in restavrator v Narodnem muzeju Slovenije, ki je aktivno sodeloval pri restavriranju in konserviranju edine egipčanske mumije pri nas. Veliki egipčanski muzej zato vidi kot res velik dosežek. "En vidik je ta masovnost – teh predmetov je res ogromno. Po drugi strani pa so določene najdbe lahko zelo zahtevne. Recimo, že sama mumija. Če pomislim, da moraš tako veliko stvari naredit, je to skoraj nočna mora. Mi smo recimo na naši mumiji delali tri leta, pa je samo ena," je dejal. 

Muzej bo ponujal tudi številne možnosti za znanstveno raziskovanje. V sklopu muzeja deluje tudi eden najsodobnejših restavratorskih oddelkov na svetu ter raziskovalni center s specializiranimi laboratoriji za obravnavo mumij, lesa, kovine in kamna.

V muzeju, ki bo svoja vrata za vse obiskovalce odprl v torek, je razstavljenih več kot 100.000 eksponatov, ki pripovedujejo o sedmih tisočletjih egipčanske zgodovine. Med drugim je v zbirki muzeja 42-metrska in 4500 let stara pogrebna ladja faraona Kufuja, ki mu pripisujejo zasluge za gradnjo piramid v Gizi, znana tudi kot Keopsova ladja. Izdelana je iz cedrovine in tehta 20 ton.

Že takoj v atriju muzeja obiskovalce pozdravi 11 metrov visok in 83 ton težak kolos faraona Ramzesa II., ki je star okoli 3200 let. Številni kipi so razstavljeni tudi na osrednjem stopnišču, ki povezuje vse nadstropja. V 12 glavnih galerijah so razstavljeni artefakti vse do rimske dobe. Galerijski prostori so urejeni tematsko in se posvečajo tako vladarjem kot družbi in religiji. 

Obiskovalci bodo lahko prvič v zgodovini občudovali tudi približno 5000 na enem mestu razstavljenih predmetov, ki so jih našli v Tutankamonovi grobnici. Med njimi seveda tudi svetovno znano posmrtno zlato masko. Po slovesnosti so si jo prisotni gostje v družbi egiptovskega predsednika tudi ogledali. 

Številne artefakte so premestili iz starega, prenatrpanega Egipčanskega muzeja, ki domuje v sto let stari stavbi v bližini glavnega kairskega trga Tahrir. Nekatere predmete pa so odkrili šele v zadnjih letih med arheološkimi raziskavami najdišč, kot je nekropola Sakara, ki leži približno 22 kilometrov južno od muzeja.

Muzej obsega 24.000 kvadratnih metrov stalnega razstavnega prostora, otroški muzej, konferenčne in izobraževalne prostore, lokale in trgovinice ter velik center za ohranjanje dediščine. 

Novi muzej se nahaja le kilometer stran od piramid v Gizi – največje turistične atrakcije v Egiptu. Razprostira se na 470.000 kvadratnih metrih površine. Je dvakrat večji od znamenitega pariškega muzeja Louvre in newyorškega Metropolitanskega muzeja ter dvainpolkrat večji od Britanskega muzeja v Londonu. Njegovo podobo pa so zasnovali v irskem arhitekturnem biroju Heneghan Peng Architects. 

Postavitev muzeja, ki velja za največji arheološki objekt na svetu, posvečen eni sami civilizaciji, je nedvomno bil ne le z vidika arheologije, pač pa tudi z vidika gradnje in arhitekturne umestitve, velik zalogaj. Predvsem finančni, saj so zanj odšteli milijardo dolarjev (skoraj milijardo evrov). Gradnja pa se je vlekla kar dve desetletji. 

Kompleks so napovedali že leta 1992, a so z gradnjo začeli šele leta 2005. In čeprav je že nekaj časa zgrajen, so njegovo odprtje večkrat prestavili iz različnih razlogov. Nazadnje julija letos, ko so slovesnost prestavili zaradi napetosti med Izraelom in Iranom. Dele muzeja so sicer za obiskovalce postopoma odprli že lani, od torka pa bo prvič odprt v celoti. 

Oblasti v Egiptu se nadejajo, da bodo z muzejem dodatno spodbudile turizem in s tem pomagale tudi gospodarstvu. Pričakujejo namreč, da bo muzej vsako leto obiskalo od pet do osem milijonov obiskovalcev. Do leta 2030 tako računajo, da bo muzej v Egipt pritegnil okoli 30 milijonov turistov z vsega sveta. 

Muzejski kompleks pa je le del večjega infrastrukturnega projekta v Egiptu. V neposredni bližini se namreč gradi enotirna železnica, ki bo povezala novo administrativno prestolnico na vzhodu ter mesto 6. oktober na zahodu metropole Kairo. 

Ko bo končana, naj bi postala najdaljši sistem enotirne železnice brez voznika na svetu. Muzej bodo s piramidami povezali tudi z urejenim mostom za pešce. Že pet let pa je v obratovanju tudi novo letališče Sphinx v Gizi.