Fico ob dnevu spomina na fojbe tudi o prisilni italijanizaciji Slovanov

Fico je v svojem govoru poudaril, da nas mora dan spomina opomniti, da mir, sožitje in spoštovanje človekovih pravic niso za vedno pridobljeni. Dejal je še, da si je treba vsak dan prizadevati za to, da konflikti, ideološki in nacionalistični ekstremizmi, totalitarizmi, etnično in razredno sovraštvo ne bodo spet vodili v grozote, preganjanja in zločine proti človečnosti.

Po pisanju tržaškega Primorskega dnevnika je Fico opozoril tudi na nasilno italijanizacijo slovanskih ljudstev. Izpostavil je tudi velik simbolni in politični pomen lanskega srečanja med slovenskim in italijanskim predsednikom Borutom Pahorjem in Sergiom Mattarello, ki sta skupaj položila venca k fojbi ob Bazovici in k spomeniku bazoviškim junakom. Omenil je tudi uspešno sodelovanje Gorice in Nove Gorice za evropsko prestolnico kulture, ki je po njegovih besedah "dragocen signal za dve neločljivo povezani skupnosti".

Predsednica senata Maria Elisabetta Alberti Casellati je med drugim omenila etnično čiščenje. Kot je dejala, je moralo več 100.000 Italijanov iz Istre v svet, tisoči pa so končali v fojbah.

Mattarella: Trpljenja v preteklosti ni mogoče zanikati

Mattarella, ki se je tudi udeležil slovesnosti v Rimu, je ob dnevu spomina objavil svoje sporočilo. V njem je opozoril na veliko trpljenje in izkoreninjenje, smrt in eksodus, ki jih je utrpelo več deset tisoč družin na obmejnem območju, v Istri, na Reki in v Dalmaciji. "Trpljenja v preteklosti ni mogoče zanikati. Prihodnost je zaupana sposobnosti preprečevanja, da bi se bolečina spremenila v zamero, to pa v sovraštvo, ki novim generacijam preprečuje, da bi ponovno vzpostavile sožitje iz medsebojnega spoštovanja in sodelovanja," je zapisal.

Omenil je še, da vsaka skupnost tudi ohranja spomin na svoje najhujše zgodovinske izkušnje. V medsebojnem sporazumevanju se vzpostavljata dialog in prijateljstvo med osebami in kulturami.

Kot je poudaril, sta te vrednote želela poudariti s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem med srečanjem in ostalimi julijskimi pobudami ob podpisu sporazuma za vrnitev Narodnega doma slovenski manjšini v Italiji. "Te vrednote so temelj za nastanek cenjenih pobud, kot je bila izbira kandidature Gorice in Nove Gorice za evropsko prestolnico kulture 2025."

Mattarella je med drugim zapisal, da je integracija Slovencev, Italijanov in Hrvatov v Evropski uniji odprla nova obzorja solidarnosti, prijateljstva, sodelovanja in razvoja. Gre za bogastvo različnih kultur in identitet, s katerimi lahko presežemo tragične strani zgodovinskega dogajanja in ki odpira poti za skupno prihodnost.

Predsednik Pahor je izjavo italijanskega kolega ob dnevu spomina sprejel z zadovoljstvom in ocenil, da je v duhu slovesnosti sredi lanskega leta v Bazovici in Trstu. Z redkimi izjemami, ki jih je še vedno treba opaziti in se nanje odzvati, je v tem duhu govorila tudi večina visokih predstavnikov italijanske oblasti, so še sporočili iz urada slovenskega predsednika.

Zaradi pandemije covida-19 slovesnost pri spomeniku žrtvam brez širše javnosti

Tradicionalna slovesnost ob italijanskem dnevu spomina na fojbe in eksodus je potekala tudi pri spomeniku žrtvam povojnih pobojev v bližini Bazovice, a tokrat zaradi pandemije covida-19 brez širše javnosti. Udeležili so se je le visoki predstavniki lokalnih oblasti, predstavniki različnih ezulskih in drugih združenj in ter senatorka Tatjana Rojc in poslanka Sandra Savino.

Tržaški župan Roberto Dipiazza je na slovesnosti kritiziral Titov režim ter poboje Italijanov, a izrazil tudi upanje na spravo, pri čemer je med drugim omenil gesto miru slovenskega in italijanskega predsednika. "Ne bo mogoče imeti skupnega spomina, a kljub temu je vredno nadaljevati to pot ljubezni," je dejal Dipiazza.

Predsednik Furlanije-Julijske krajine Massimiliano Fedriga pa je po poročanju tržaškega časnika Il Piccolo, izpostavil, da se je treba zoperstaviti oživljanju teženj po zanikanju zločinov na vzhodni italijanski meji.