Finančni ministri EU dosegli dogovor o reformi evropskih javnofinančnih pravil

"Svet EU je dosegel dogovor o novem okviru ekonomskega upravljanja, ki bo zagotovil tako stabilnost kot tudi rast. Pravila so uravnotežena, realistična ter primerna za trenutne in prihodnje izzive," je zapisalo špansko predsedstvo.

Dogovor ohranja osnovne elemente konec aprila predstavljenega predloga Evropske komisije, katerega namen je poenostaviti javnofinančna pravila. V okviru pogajanj pa so članice dodale določene varovalke, s katerimi bi zagotovili vzdržno zniževanje dolga ter fiskalni prostor za naložbe.

Boštjančič pozdravlja dogovor

Minister za finance Klemen Boštjančič pozdravlja dosežen dogovor: "Kljub raznolikim pogledom in izhodiščnim položajem 27 držav članic nam je uspelo doseči kompromis, ki fiskalna pravila prilagaja novi realnosti in odraža tudi slovenska stališča." Reforma fiskalnega okvira EU bo naslovila pomanjkljivosti sedanjih pravil. Spremenjena pravila bodo upoštevala posebnosti glede javnega dolga, hkrati pa bodo še naprej zahtevala skrb za dolgoročno vzdržnost javnih financ in ohranjanje ravni investicij, so sporočili z ministrstva. 

 "Veseli me, da je bil, po skoraj štirih letih razprav o reformi fiskalnih pravil na ravni Evropske unije, danes dosežen ta politični dogovor," je ob potrditvi dejal minister Boštjančič. Predvidene spremembe odpravljajo pomanjkljivosti obstoječega sistema, predvsem hitrosti vzdržnosti javnih financ ne postavljajo pred cilj ekonomske rasti. Političnemu dogovoru pred dokončno potrditvijo sledijo še pogajanja z Evropskim parlamentom, saj se eden od treh zakonodajnih aktov sprejema s soodločanjem obeh institucij, zato se morata z besedilom strinjati obe instituciji, so še sporočili. 

 Kot so poudarili je izjemno pomembno, da bo kompromis omogočal bolj postopno konsolidacijo kot obstoječa pravila Pakta za stabilnost in rast. Zahtevano povprečno letno zniževanje dolga po novih pravilih bo en odstotek za države z dolgom nad 90 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in 0,5 odstotka za države z dolgom nad 60 odstotkov BDP. To bo manj zahtevno, a hkrati bolj realno, predvsem za države z visokim dolgom, menijo na slovenskem ministrstvu.  Ko država doseže javnofinančni primanjkljaj, večji od minus treh odstotkov BDP, ga bo morala letno zniževati s tako stopnjo, ki bo zagotovila zanesljivo zniževanje javnofinančnega dolga. Uravnavanje pa bo temeljilo na prilagajanju rasti izdatkov.

V pogajanjih so države našle kompromis, ki v primeru, ko zniževanje primanjkljaja ni zadostno, zagotavlja dodatno zahtevano minimalno letno znižanje primanjkljaja, brez upoštevanja vpliva cikla, po novem 0,4 odstotka BDP (če analiza vzdržnosti dolga izkazuje zanesljivo zniževanje dolga v odstotku BDP na srednji rok), in ne več 0,6 odstotka BDP, kot velja v obstoječih pravilih. Hkrati pa bo to minimalno zahtevano konsolidacijo mogoče še znižati z zavezami k reformam in investicijam. Le na tej podlagi bo namreč mogoče podaljšati obdobje konsolidacije. Za Slovenijo je še posebej pomembna prehodna določba, da bodo ambiciozno zastavljene reforme (na primer pokojninska z vplivom na znižanje tekočih izdatkov sektorja država) v Načrtih za okrevanje in odpornost upoštevane kot zelo pomemben dejavnik pri podaljšanju obdobja konsolidacije v prvih načrtih.  Fiskalne cilje, reforme in investicije bodo države morale zastaviti v štiriletnih fiskalnih načrtih.

Dogovor je pozdravila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Smo velik korak bližje posodobitvi fiskalnih pravil EU, ki bodo spodbujala trajnostne naložbe," je zapisala na družbenem omrežju X.

Zdaj se bo Svet EU, ki združuje predstavnike držav članic, o reformi javnofinančnih pravil EU pogajal še z Evropskim parlamentom. Izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis pričakuje, da bosta instituciji dogovor dosegli še pred evropskimi volitvami junija prihodnje leto.