Ministri za ekonomske in finančne zadeve so na tokratnem zasedanju opravili prvo izmenjavo mnenj o Direktivi o zagotavljanju minimalne digitalne obdavčitve za multinacionalke v EU. Ta direktiva bi v pravni red EU prenesla dogovor na mednarodni ravni, ki je bil dosežen oktobra lani. Dogovor je pomemben mejnik za zagotavljanje učinkovite in pravične obdavčitve dobička, sestavljen pa je iz dveh stebrov. Prvi je osredotočen na to, da velika mednarodna podjetja prijavijo dobičke in posledično plačajo davke tam, kjer poslujejo. Drugi steber zahteva 15-odstotno globalno minimalno efektivno davčno stopnjo. Direktiva bi se uporabljala za multinacionalke s prihodki, višjimi od 750 milijonov.
Ministri so se strinjali, da se učinkovito pristopi k obravnavi direktive, da se bodo pravila, dogovorjena na mednarodni ravni, v Evropski uniji čimprej uveljavila v skladu z dogovorom na ravni Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), je finančno minsitrstvo pojasnilo v sporočilu za javnost.
Sprejeli so tudi zaključke o letnem postopku zaznavanja makroekonomskih neravnovesij in o letnem pregledu trajnostne rasti. V zaključkih je poudarjeno, da naj se v letu 2022 države članice Evropske unije osredotočijo na konkurenčnost in trajnost v skladu z zelenim dogovorom. V zaključkih je poudarjeno, da bo okrepitev naložb zelo pomembna za doseganje stabilne rasti. Prav tako spodbujajo delo v smeri zmanjševanja razlik in zagotavljanja stabilnih javnih financ in fiskalnih okvirov, ki podpirajo rast. Mehanizem za okrevanje in odpornost bo imel osrednjo vlogo pri oblikovanju odpornega gospodarstva.
Prav tako so sprejeli priporočila o ekonomski politiki evro območja. Državam članicam evro območja je priporočeno, da še naprej izvajajo nacionalne politike za učinkovito podporo trajnostnemu okrevanju. Izredni ukrepi podpore morajo postati usmerjeni in spodbujati okrevanje na trgu dela. V priporočilu je navedena tudi pomembnost zagotavljanja učinkovitih in pravičnih davčnih sistemov, dokončanja bančne unije in krepitve mednarodne vloge evra, še pojasnjujejo na finančnem ministrstvu.
Ministri, med njimi slovenski minister Andrej Šircelj, so razpravljali tudi o uresničevanju načrtov za okrevanje. Med slovenskim predsedovanjem Svetu EU v drugi polovici lanskega leta je Unija potrdila 22 nacionalnih načrtov za okrevanje in 20 članicam izplačala 54 milijard evrov. Bolgarija, Švedska, Poljska in Madžarska še čakajo na oceno Evropske komisije, pri čemer se zaradi odprtih vprašanj v zvezi z vladavino prava najbolj zatika z zadnjima dvema. Nizozemska pa svojega načrta za okrevanje še ni poslala v Bruselj.
Francija je predstavila prednostne naloge svojega predsedovanja v prvi polovici leta, med katerimi sta omenjeni prenos globalnega dogovora o obdavčevanju multinacionalk in napredek v razpravi o reformi evropskih proračunskih pravil.
Veliko pozornosti je namenjenega izrednemu vrhu EU, ki bo 10. in 11. marca in ki naj bi bil vrh "nove evropske blaginje" po pandemiji, kar da terja več naložb, pravičnosti in inovacij. Na vrhu naj bi med drugim razpravljali o zagotavljanju finančne in gospodarske neodvisnosti Evrope v odnosu do Kitajske in ZDA.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.