EU bo začasno zamrznila trgovinski sporazum z ZDA

Viri blizu parlamentarnega odbora za mednarodno trgovino so za BBC povedali, da bo Evropski parlament začasno ustavil potrjevanje trgovinskega sporazuma med EU in ZDA, ki sta ga Donald Trump in Ursula von der Leyen podpisala julija lani na Škotskem.

Odločitev naj bi sporočili jutri popoldne v Strasbourgu. Poročanje BBC je kasneje potrdilo več vodilnih predstavnikov političnih skupin. 

Dogovor o začasni ustavitvi obravnave pravne podlage, ki bi omogočila odpravo oziroma znižanje carin na uvoz industrijskega blaga in določenih kmetijskih izdelkov iz ZDA v EU, so med drugim potrdili v največji politični skupini Evropske ljudske stranke (EPP). To, da ameriškim podjetjem ne bi dovolili brezcarinskega dostopa do evropskega trga, je "zelo močno orodje", je dejal vodja EPP Manfred Weber. Podobno je menila vodja liberalcev (Renew) Valerie Hayer.

Za suspenz trgovinskega dogovora z ZDA so tudi v skrajno desni skupini Domoljubov za Evropo (PfE), medtem ko sopredsedujoči drugi skrajno desni skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) Nicola Procaccini temu ni naklonjen.

Parlamentarni odbor za mednarodno trgovino (INTA) bi moral po prvotnih načrtih o predlogu za odpravo oziroma znižanje carin na uvoz določenih izdelkov iz ZDA glasovati v prihodnjih tednih, vendar pa se zdaj obeta začasna ustavitev postopka. 

Evropski parlament odločanje o zakonodajni podlagi za izvedbo dela dogovora, v skladu s katerim so ZDA carine na uvoz večine blaga iz EU omejile na največ 15 odstotkov, ustavlja po sobotnih grožnjah ameriškega predsednika s carinami na uvoz iz osmih evropskih držav, povezanih z njegovimi težnjami po prevzemu Grenlandije.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je sicer evropske države posvaril, naj se ne maščujejo ZDA.

Poslanci Evropskega parlamenta so v današnji razpravi o ozemeljski celovitosti in suverenosti Grenlandije in Danske ter odzivu EU na poskuse izsiljevanja s strani ZDA na zasedanju v Strasbourgu večinoma poudarjali, da se mora Evropa odzvati enotno in bolj odločno.

Številni so kritizirali ravnanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, pri čemer so nekateri podprli tudi dialog in usklajevanje, spet drugi pa obsodili evropsko podrejanje ZDA. Več poslancev je izpostavilo tudi pomen spoštovanja mednarodnega prava, strateški pomen Arktike in potrebo po krepitvi evropskega vpliva, varnosti in obrambe - tako na skrajnem severu kot na splošno.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je poudarila, da Grenlandija pripada njenim prebivalcem, ki morajo sami odločati o prihodnosti otoka. Dodala je, da "suverenost ni naprodaj", česar po njenih besedah ne morejo spremeniti grožnje s carinami ali vojaškim posredovanjem. Menila je še, da mora biti evropski odziv na grožnje ZDA umirjen in realističen, Evropska unija pa si ne želi spopadov ali prepirov, vendar bo Grenlandiji in Danski stala ob strani ter ima orodja, ki jih lahko uporabi v odzivu na pritiske ZDA.

Danski evroposlanec Henrik Dahl iz vrst največje politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) je ocenil, da pri sporu glede Grenlandije ne gre le za pritisk na majhno suvereno državo s strani svetovne velesile, temveč na sama načela sodelovanja in medsebojnega spoštovanja med državami.

"Najbližji zaveznik Evrope je Evropa sama," je dejala danska evroposlanka Christel Schaldemose (S&D) in podobno kot Kallas poudarila, da Grenlandija ni naprodaj, suverenosti pa se ne da kupiti. Zavzela se je za odločnejši odziv EU na grožnje ZDA.

Vodja skrajno desne politične skupine Domoljubi za Evropo (PfE), francoski evroposlanec Jordan Bardella, pa je dejal, da pri Grenlandiji ne gre le za diplomatski zaplet, temveč preizkus moči EU in njene sposobnosti samoobrambe. Dodal je, da se Evropa ne sme ukloniti izsiljevanju.

Danski evroposlanec Anders Vistisen (PfE) je ostro napadel Trumpa, ki mu je enako kot v svojem nagovoru v parlamentu pred letom dni namenil sočno kletvico.

"Roke stran od Grenlandije," pa je Trumpu sporočil danski evroposlanec Villy Soevndal (Zeleni) ter pozval ameriški kongres in prebivalce ZDA, naj jasno in glasno izrazijo svoje nestrinjanje s predsednikovimi politikami.

Več poslancev je v razpravi poudarilo, da je EU gospodarska velesila, ki se lahko upre ZDA, če uporabi moč svojega trga in regulacij. Nekateri so se zavzeli tudi za uporabo instrumenta za zaščito pred gospodarsko prisilo (ACI) oziroma t. i. trgovinske bazuke. Gre za mehanizem, ki uniji omogoča uvedbo protiukrepov, kadar tretje države izvajajo gospodarski pritisk za vsiljevanje političnih odločitev EU ali njenim članicam.

V Bruslju so se medtem sestali finančni ministri. "Kot veste, se bodo voditelji tu v Bruslju srečali v četrtek zvečer, da bi ocenili stanje in uskladili nadaljnje korake. Finančni ministri smo pripravljeni sprejeti nadaljnje ukrepe na podlagi usmeritev, ki jih bomo prejeli od voditeljev. Ključno je, da imamo pragmatičen in močan evropski odziv," je povedal ciprski minister, čigar država trenutno predseduje Svetu EU.

Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je medtem glede možnih protiukrepov v odziv na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa z uvedbo dodatnih carin na uvoz iz osmih evropskih držav, povezanih z njegovimi težnjami po prevzemu danskega avtonomnega ozemlja Grenlandija, dejal, da vse možnosti ostajajo na mizi.

"Naša prioriteta je seveda, da se konstruktivno pogovorimo z ZDA in poiščemo prijateljsko rešitev. Vendar pa moramo biti pripravljeni ukrepati, če ne bo rešitve," je poudaril Dombrovskis.

Kot je v ponedeljek zvečer po zasedanju finančnih ministrov evrskega območja povedal minister Klemen Boštjančič, slovenska vlada še ni razpravljala o omenjenih ukrepih. Sta se pa Boštjančič in premier Robert Golob strinjala, da mora EU umiriti žogico in se enotno odzvati. Danes je Slovenijo na zasedanju zastopala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec.