Švedska bo zaprosila za članstvo v Natu, Putin: Rusija bi se lahko odzvala

V Helsinkih se je danes začelo zasedanje parlamenta, ki bi lahko trajalo več dni, potem ko sta predsednik Sauli Niinisto in predsednica vlade Sanna Marin v nedeljo predstavila predlog za članstvo. "Naše varnostno okolje se je temeljito spremenilo. Edina država, ki ogroža evropsko varnost in sedaj odkrito vodi agresivno vojno, je Rusija," je v parlamentu povedala Marinova.

Velika večina od 200 finskih poslancev sicer podpira odločitev o vstopu v Nato, predsednik parlamenta Matti Vanhanen pa dodaja, da je bilo vloženih več kot 150 prošenj za besedo in posledično glasovanja o vstopu danes ni pričakovati.

Tudi javno mnenje je močno naklonjeno članstvu. Po zadnjih anketah se je namreč število Fincev, ki se želijo pridružiti zavezništvu, povečalo na več kot tri četrtine, kar je skoraj trikrat več kot pred začetkom vojne v Ukrajini.

Članstva v Natu si želijo tudi na Švedskem

Švedski parlament je medtem tudi uradno odločil o vložitvi prošnje za vstop države v zvezo Nato. Švedskem predsednica vlade Magdalena Andersson se je, kot napovedano, o tem posvetovala s parlamentom in dobila zeleno luč. Njena socialdemokratska stranka se je sicer v nedeljo izrekla za pridružitev zavezništvu in si v parlamentu zagotovila trdno večino za članstvo. To je bil velik obrat njene stranke, saj je članstvu v Natu nasprotovala vse od nastanka zavezništva.

Tako kot na Finskem se je tudi na Švedskem podpora javnosti članstvu v Natu drastično povečala, in sicer na približno 50 odstotkov za, 20 odstotkov pa naj bi bilo proti.

V obeh državah gre za dramatičen preobrat v primerjavi s politiko vojaške neuvrščenosti, ki na Finskem traja že več kot 75 let, na Švedskem pa dve stoletji.

Rusija opozarja na daljnosežne posledice

Rusija je obe državi večkrat posvarila pred posledicami, če bosta zaprosili za vstop v Nato. Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov pa je danes opozoril, da sta Finska in Švedska z odločitvijo o vstopu storili resno napako, ki bo imela daljnosežne posledice in bo korenito spremenila razmere v svetu.

"Nihče si ne bi smel delati iluzij, da bo Rusija preprosto gledala in molčala ter sprejela vstop Švedske in Finske v Nato," je dejal. "Svetovne razmere se bodo po odločitvi Švedske korenito spremenile," je dodal. 

Rjabkov je še opozoril, da se varnost obeh držav zaradi vstopa v Nato ne bo okrepila, se bo pa po drugi strani povečala raven vojaške napetosti. 

Ruski veleposlanik v ZDA Anatolij Antonov je medtem sinoči v pogovoru za rusko televizijo dejal, da vojna v Ukrajini Washington vse bolj poglablja v konflikt z Moskvo. "Današnja situacija je izjemno nevarna. ZDA se vse bolj vtikajo v konflikt z najbolj nepredvidljivimi posledicami za odnose med obema jedrskima silama," je opozoril. 

Ruski predsednik Vladimir Putin je odločitev Švedske in Finske označil za nepreudarno, vendar je dejal, da ne prestavlja grožnje, da pa bi se Rusija vseeno lahko odzvala. Ob tem je omenil poglabljanje sodelovanja držav članic varnostne organizacije CSTO.

Erdogan vnovič zatrdil, da Turčija nasprotuje članstvu Švedske in Finske v Natu

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je bil znova kritičen do morebitnega članstva Švedske in Finske v zvezi Nato. Kot je dejal, Turčija nasprotuje članstvu obeh držav, ki ju je vnovič obtožil, da nista zavzeli jasnega stališča do terorizma, obregnil pa se je tudi ob uvedbo sankcij proti Ankari.

"Ne bomo rekli 'da' tistim (državam), ki uvedejo sankcije proti Turčiji, za pridružitev varnostni organizaciji Nato," je dejal Erdogan. Švedska je namreč zaradi vojaške operacije Ankare v sosednji Siriji leta 2019 prekinila vso prodajo orožja Turčiji. Glede namere švedske in finske delegacije, da obiščeta Turčijo in se srečata s turškimi predstavniki, pa je Erdogan dejal: "Nas bodo prišli prepričevat? Oprostite, a naj se ne trudijo."

Švedska in Finska sta uradno sporočili, da nameravata zaprositi za članstvo v Natu po ruski invaziji na Ukrajino.

Toda Turčija je zagrozila, da bo blokirala širitev zavezništva, in državi obtožila, da podpirata teroristične skupine, vključno s prepovedanimi kurdskimi borci, ki so jih Ankara, EU in ZDA uvrstile na t. i. črni teroristični seznam. Po besedah Erdogana nobena od držav, ne Švedska ne Finska, nima jasnega stališča do terorističnih organizacij.

Švedska in Finska nista odgovorili pozitivno na 33 turških prošenj za izročitev v zadnjih petih letih, so za uradno tiskovno agencijo Anadolu medtem danes povedali viri na turškem pravosodnem ministrstvu. Turčija je njihovo izročitev zahtevala bodisi zaradi obtožb o povezavah s kurdskimi skrajneži ali pripadnosti gibanju klerika Fethullaha Gülena, ki ga Ankara krivi za poskus strmoglavljenja Erdogana leta 2016. Vsako prošnjo za članstvo v Nati morajo sicer soglasno odobriti vse države članice Nata, ki jih je trenutno 30.