"Poskusni zajček temeljnega dohodka." S temi besedami se opiše Tuomas Muraja, ki je sodeloval v prvem tovrstnem evropskem eksperimentu. O svoji izkušnji je napisal tudi knjigo. Muraja je štiri leta iskal redno zaposlitev kot novinar, udeleževal se je izobraževanj na zaposlitvenem centru, nato pa je bil izbran kot eden izmed 2000 brezposelnih, ki so z letom 2017 začeli od vlade prejemati 560 evrov mesečno, povzema Deutche Welle.
"Veliko olajšanje je bilo, ko sem se znebil vse birokracije. Nisem mi bilo treba izpolnjevati obrazcev, se udeleževati predavanj. Lahko sem se osredotočil na svoje delo, ki je pisanje knjig in zgodb." V dveh letih je tako objavil dve knjigi, napisal številne članke in se prijavil na 80 delovnih mest. Tudi nekateri drugi "poskusni zajčki" so imeli s prejemanjem temeljnega dohodka pozitivne izkušnje.
A finski poskus kljub temu, niti v domovini niti drugje po svetu, ni prinesel veliko navdušenja nad idejo temeljnega dohodka. Glavni namen eksperimenta je bil ugotoviti, ali bo zagotovljen mesečni prihodek spodbudil ljudi, da bodo poiskali zaposlitev - čeprav morda začasno ali slabše plačano.
Celotna študija in rezultati eksperimenta so bili objavljeni v začetku maja letos, a prvotni rezultati, ki so prišli v javnost že lani, so eksperiment označili kot neuspešen. Ljudje so bili namreč srečnejši, a prejemanje temeljnega dohodka jih v večini ni spodbudilo, da bi si poiskali zaposlitev.
S tem se ne strinja Minne Ylikanno, raziskovalka pri finskem zavodu za socialno zavarovanje Kela, ki je izvedel eksperiment. "Rekla bi, da je bil poskus uspešen. Res je, da ne vidimo velikega učinka na področju zaposlovanja, a reči, da je šlo za neuspeh, ni pravično."
"Pri nekaterih sodelujočih temeljni dohodek ni imel učinka na njihovo produktivnost, saj v njihovi okolici ni bilo služb, za katere so usposobljeni. Drugi pa so dejali, da so bili s temeljnim dohodkom pripravljeni sprejeti tudi slabše plačane službe, ki bi se jim drugače izognili," je za Guardian dejala ena izmed glavnih raziskovalk v študiji, Helena Blomberg-Kroll.
Znotraj študije so primerjali 2000 ljudi, ki so prejemali temeljni dohodek od januarja 2017 do decembra 2018, z nadzorno skupino 173.000 ljudi, ki temeljnega dohodka ni prejemala. Med obema skupinama je bila le majhna statistična razlika v številu ljudi, ki so v teh dveh letih našli zaposlitev.
Velika statistična razlika pa se je pokazala v tem, kako srečni so sodelujoči v obeh skupinah. Osebe, ki so prejemale 560 evrov mesečno, so poročale o veliko nižji stopnji negotovosti in stresa. Tuomas meni, da je prav to tisti vidik eksperimenta, na katerega se je treba osredotočiti: "Najpomembnejša stvar je, da so se tisti, ki so prejemali temeljni dohodek, počutili bolje."
A politiki in vlada, ki preučujejo, ali se temeljni dohodek 'splača', ostajajo skeptični. Medtem pa bodo imeli na Finskem kmalu podatke tudi iz drugih evropskih držav, ki jih bodo lahko primerjali z lastnimi. V času krize tako na primer Španija razmišlja o temeljnem dohodku za najrevnejše prebivalce. Kar 12-letno študijo pa opravlja Kenija.
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.