Finski parlament potrdil vstop Finske v zvezo Nato

Finski poslanci so o zakonu o vstopu v Nato, ki so ga potrjevali danes, razpravljali v torek. Podpora zakonu je bila pričakovana. Vstop države v Nato mora podpreti še finski predsednik Sauli Niinistö, ki pa je že napovedal, da bo to storil kmalu po potrditvi v parlamentu.

Finska, ki ima 1340 kilometrov meje z Rusijo, je za vstop v Nato skupaj s Švedsko zaprosila lani po ruskem napadu na Ukrajino. Načrtovano je bilo, da bosta državi v zavezništvo vstopili hkrati, a se zdaj zaradi turške blokade Švedske omenja tudi možnost ločenega vstopa.

Soglasje za vstop Finske v Nato mora dati tudi vseh 30 članic zavezništva. Edini, ki tega še nista storili, sta Madžarska in Turčija. Madžarski parlament je danes začel razpravo o ratifikaciji vstopa Švedske in Finske v Nato, o protokolih o vstopu Finske in Švedske pa naj bi glasoval prihodnji teden. Po napovedih podpora ni vprašljiva.

Turčija, ki je januarja prekinila pogajanja o vstopu skandinavskih držav, medtem opozarja, da bi lahko ratificirala le vstop Finske. Med drugim jih je dodatno vznejevoljila poteza desničarskega skrajneža Rasmusa Paludana, ki je na protestu pred turškim veleposlaništvom v Stockholmu sežgal izvod Korana. Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je v ponedeljek potrdil, da se bodo pogovori o pristopu Švedske in Finske nadaljevali 9. marca.

Madžarski parlament začel z razpravo o ratifikaciji vstopa Švedske in Finske v Nato

Ratifikacija v madžarskem parlamentu velja za gotovo, saj sta tako desna vladna koalicija pod vodstvom premierja Viktorja Orbana kot leva in liberalna opozicija izrazili podporo vstopu Švedske in Finske v zavezništvo.

Še pred začetkom razprave v parlamentu je madžarska predsednica Katalin Novak ponovno pozvala k hitri ratifikaciji vstopa nordijskih držav v Nato. "V trenutnih razmerah je pristop Švedske in Finske upravičen. Verjamem, da bo parlament hitro sprejel pravo odločitev," je zapisala na Facebooku. Ob tem je tudi priznala, da bo ratifikacija imela resne posledice, zato je pred odločitvijo potreben skrben premislek.

Parlament naj bi protokola o vstopu potrdil prihodnji teden, še pred tem pa bo na Švedsko in Finsko na pogovore poslal svojo delegacijo, je v ponedeljek dejal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Kot razlog za napotitev delegacije je med drugim navedel nesoglasja med poslanci v vladajoči stranki Fidesz glede ratifikacije vstopa skandinavskih držav.

Madžarska in Turčija sta trenutno edini izmed 30 članic Nata, ki še nista ratificirali vstopa nordijskih držav. Obe državi je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg v torek na obisku v Helsinkih ponovno pozval k hitri ratifikaciji pristopnih protokolov. Poudaril je, da sta obe državi že izpolnili pogoje iz sporazuma, ki so ga z Ankaro dosegli lani poleti. Ob tem je še dodal, da si "ni mogoče predstavljati, da bi bila Finska ali Švedska postavljeni pred kakršno koli grožnjo, ne da bi se Nato odzval".